Število samomorov v Sloveniji upada, še vedno pa smo nad evropskim povprečjem. Kakšno je stanje na Koroškem?

woman-1006100_960_720
FOTO: Pixabay

Obeležitev Svetovnega dneva preprečevanja samomora je letos že drugo leto zapored potekala pod geslom »Skupaj za preprečevanje samomora«. Že šesto leto zapored pa poteka tudi simbolična podpora kolesarjev ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki smo ga sicer obeležili 10. septembra, v akciji pa lahko letos sodelujete kar od 10. avgusta do 10. oktobra, kar je mesec dlje kot prejšnja leta.

Akciji »Skupaj za preprečevanje samomora« so se s kolesarjenjem pridružili tudi na Prevaljah, v okviru Dneva zdravja in solidarnosti.

V želji, da bi se trend upadanja samomorilnega količnika nadaljeval, se v Sloveniji že vrsto let pridružujemo preventivnim aktivnostim in ozaveščanju javnosti, ki jih podpirajo tudi mednarodne organizacije (npr. Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna zveza za preprečevanje samomora). Aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu so tako kot v preteklih letih potekale v sodelovanju med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, Inštitutom Andrej Marušič in OZARO.

»Samomor je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, zato je pri prizadevanjih za njegovo preprečevanje pomemben prav vsak od nas. Večino samomorov lahko preprečimo in veseli me, da v Sloveniji v zadnjem desetletju beležimo upad samomorilnega količnika, ki je najnižji po letu 1965. To je vsekakor vzpodbuda za naše delo v prihodnosti, ki kaže, da lahko skupaj premagamo marsikateri izziv za preprečevanje samomorilnega vedenja,« je povedal minister za zdravje Aleš Šabeder.

Vloga in aktivnosti NIJZ pri preprečevanju samomora

NIJZ ima ključno vlogo pri spremljanju podatkov in kazalnikov o zdravju (vključno z duševnim zdravjem ter samomorilnim vedenjem), ki jih pridobiva iz zdravstveno statističnih podatkov ter različnih populacijskih raziskav. Temelječ na teh podatkih ima NIJZ, kot osrednja javnozdravstvena inštitucija, tudi pomembno vlogo pri oblikovanju, pilotiranju, izvajanju ter evalvaciji programov krepitve duševnega zdravja in preventivnih programov na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora. Aktivnosti in programi se izvajajo v različnih okoljih, kot so vzgojnoizobraževalne in zdravstvene ustanove (npr. psihoedukativne delavnice v zdravstvenovzgojnih centrih/centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih), delovno okolje, lokalna skupnost. Mnogo aktivnosti se usmerja tudi v ozaveščanje strokovne in laične javnosti o pomenu duševnega zdravja in problematiki samomorilnega vedenja.

V svetu zaradi samomora vsakih 40 sekund umre ena oseba. V Sloveniji si je lani življenje vzelo več kot 350 oseb.  .

Po podatkih NIJZ je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) lani znašal 17,08 (26,68 za moške in 7,60 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2018 umrlo 353 oseb (274 moških in 79 žensk).

Kljub trendu upadanja samomorilnega količnika je Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem (11 na 100.000 prebivalcev), pri katerem je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji opaziti upadanje umrljivosti zaradi samomora. V opazovanem obdobju zadnjih desetih let (2008–2018) so upad zabeležili v vseh starostnih skupinah. Najbolj nestabilno gibanje količnika (večja nihanja navzgor ali navzdol med posameznimi leti) so zabeležili v starostni skupini 80–84 let ter pri najnižjih starostnih skupinah 10–14 let in 15-19 let. Kljub temu je večleten trend upadanja tudi v teh starostnih skupinah. V vseh starostnih skupinah izstopajo samomori moških, ki so tri- do štirikrat pogostejši kot samomori med ženskami. Podobno kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti (posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah).

Med bolj ogrožena področja še vedno spadajo vzhodne statistične regije (kjer ponekod izstopa visok samomorilni količnik med moškimi), medtem ko je pojavnost samomora v zahodnih statističnih regijah nižja.

Koroška je bila dolgo let v samem vrhu po številu samomorov, zadnja leta pa za to območje beležijo trend upadanja. Lani so tako na Koroškem zabeležili najmanj samomorov, in sicer sedem v letu 2017 pa trinajst. Največji samomorilni količnik beležijo v Zasavski regiji, kar 26, 29.

Izpostaviti velja program To sem jaz, ki je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti pri otrocih in mladostnikih in se v obliki delavnic izvaja v šolskem okolju, hkrati pa s spletno svetovalnico www.tosemjaz.net omogoča mladim anonimen, javen, brezplačen in hiter dostop do strokovnega nasveta. Prim. Nuša Konec Juričičz NIJZ je ob tem povedala: »V sklopu svetovalnice je med vsemi vprašanji mladostnikov okoli 10 % takšnih, ki jih označujemo kot najtežja vprašanja. Med njimi so zlasti motnje hranjenja, samopoškodbeno vedenja ter različne oblike samomorilnosti«.

Odnos mladih do samomora so raziskali tudi v sklopu kvalitativne raziskave, v kateri so opravili vsebinsko analizo maturitetnih esejev iz leta 2017 z naslovom Samomor kot izstop iz kolesja sistema. »Ugotovili smo, da je večina dijakov ohranjala kritično distanco do vsebine, manjšina dijakov pa je izražala bolj zaskrbljujoča stališča,« je povedala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ in dodala: »Rezultati študije nam bodo lahko služili pri pripravi preventivnih programov za odgovorno naslavljanje vsebine samomora v šolskem okolju.«

NIJZ pri izvajanju svetovalnega programa za odrasle že vrsto let sodeluje s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora ter Centrom za psihološko svetovanje POSVET, ki mu v prostorih dveh območnih enot NIJZ omogoča delovanje.

Rumeno oranžna pentlja – simbolizira zavedanje, da samomor predstavlja velik javno zdravstveni problem

Za ozaveščanje o samomoru se v mednarodni skupnosti že nekaj let uporablja rumeno-oranžna pentlja. Je simbol zavedanja, da samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, je znak podpore preventivnim prizadevanjem na tem področju, predvsem pa je znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor na kakršenkoli način prizadel. Omenjene pentljice so, letos prvič v Sloveniji, razširili med različnimi javnostmi (splošna javnost, politični in medijski predstavniki …).

FOTO: zivziv.si

Na NIJZ še dodajajo, da bodo nadaljevali tudi z mednarodno akcijo »Prekolesarimo svet«, ki so jo v preteklih letih uspešno izvedli. Več o akciji si lahko preberete TUKAJ.

Vir: NIJZ, Ministsrtvo za zdravje

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.