Pogajanja med Rusijo in Ukrajino zaenkrat neuspešna, napadi na Mariupolj se nadaljujejo. Število oseb, ki jim bo Slovenija nudila začasno zaščito, trenutno ni omejeno 

Včerajšnji ruski napad na porodnišnico v ukrajinskem mestu Mariupolj še vedno močno odmeva, napad so ostro obsodili številni svetovni voditelji, vključno s slovenskim premierjem. Ruski napadi na Mariupolj se medtem nadaljujejo, današnji pogovori med zunanjima ministroma Rusije in Ukrajine pa niso prinesli nobenega napredka.
FNglY4FWYAA3ggV

V Evropi in po svetu danes še vedno močno odmeva novica o sredinem ruskem bombardiranju porodnišnice v ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupolj na jugu države, v katerem so umrli trije ljudje, med njimi en otrok.

V napadu naj bi bilo po navedbah ukrajinske strani poleg tega ranjenih najmanj 17 ljudi, vključno z nosečnicami. Skupno je bilo od začetka ruske invazije v Ukrajini ubitih že najmanj 71 otrok, več kot 100 pa je bilo ranjenih, je danes sporočila predstavnica ukrajinskega parlamenta.

Razmere v mestu sicer tudi danes ostajajo zelo zaskrbljujoče. Iz Mariupolja namreč poročajo, da so ruske sile ponovno začele z obstreljevanjem mesta, Mednarodni odbor Rdečega križa pa je opozoril tudi na hudo pomanjkanje hrane, vode in zdravil.

Ruski izstrelki so danes padali v bližini stanovanjske stavbe v bližini mestnega središča, zadeta je bila tudi Tehnična univerza. Podžupan Mariupolja Sergej Orlov je dejal, da ne ve natančno, koliko ljudi je bilo skupno ubitih v mestu, najnovejši podatki naj bi navajali številko 1207.

V Kremlju so danes v odzivu na sredin napad na bolnišnico v Mariupolju sporočili, da bodo od ruske vojske pridobili podatke o podrobnostih. Ruski napad je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski označil za vojni zločin, Rusija pa medtem zanika tovrstne obtožbe.

Odziv je danes podal tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je dejal, da naj bi Rusija že pred tremi dnevi na zasedanju Varnostnega sveta ZN predstavila dokaze, da so porodnišnico zasedli zloglasni paravojaški bataljon Azov in drugi skrajneži, ki naj bi pregnali paciente in osebje.

Napad so ostro obsodili številni svetovni in evropski voditelji in predstavniki, med njimi slovenski premier Janez Janša, evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, generalni sekretar ZN Antonio Gutteres in velika večina voditeljev evropskih držav.

Združeni narodi so ob tem danes sporočili, da sta bili pred ruskim napadom na porodnišnico v Mariupolju v sredo napadeni in uničeni še dve ukrajinski porodnišnici, po njihovih podatkih pa je od začetka ruske invazije pred dvema tednoma v Ukrajini umrlo 549 civilistov.

Pozornost celotne mednarodne javnosti je torej še vedno usmerjena v Ukrajino. Danes sta se v Turčiji sestala ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, toda pogovori niso prinesli napredka. Oba ministra sta sicer izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov.

K nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino sta danes pozvala tudi nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron, in sicer v eno uro trajajočem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Francoska vlada je navedla, da so se vsi trije voditelji dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh ostali v stikih.

Voditelji članic EU medtem na neformalnem zasedanju v Versaillesu ugotavljajo, kako naj EU po ruskem napadu na Ukrajino zavaruje svoje državljane in vrednote. V ospredju sta dve vprašanji – kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v EU in kako postopno odpraviti odvisnost od ruske energije.

Voditelji naj bi Ukrajincem sicer zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč, na zasedanju pa naj bi sprejeli tudi versajsko izjavo.

Iz Ukrajine medtem zaradi napadov ruskih sil še vedno odhaja rekordno število ljudi. Samo prestolnico Kijev naj bi zapustila polovica tamkajšnjih prebivalcev, po podatkih ZN pa je od začetka ruske invazije pred dvema tednoma iz države pobegnilo že več kot 2,3 milijona ljudi. Največ, 1,4 milijona, jih je prispelo na Poljsko.

V Sloveniji je prav danes začel veljati sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe, s katerim je vlada aktivirala istoimenski zakon. Sklep ne navaja števila beguncev, ki jim je Slovenija pripravljena nuditi začasno zaščito, saj njihovega števila ni mogoče oceniti. Število oseb tako trenutno ni omejeno.

Iz obleganih ukrajinskih mest so sicer že v sredo evakuirali najmanj 35.000 civilistov, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Hkrati je izrazil upanje, da se bo evakuacija civilistov iz ukrajinskih mest nadaljevala.

Iz mesta Izjum na vzhodu Ukrajine so danes evakuirali približno 2000 ljudi. Evakuacija je potekala tudi v severovzhodnem mestu Sumi, kjer so prebivalce evakuirali z avtobusi, prebivalce mesta Mariupolj pa je bilo danes ponovno nemogoče prepeljati na varno.

Boji so namreč potekali neposredno na poti iz mesta, poskusi vzpostavitve evakuacijskega koridorja pa so zopet propadli, za kar ruska in ukrajinska stran še vedno obtožujeta druga drugo.

Pripravil Luka Krek

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije