Letošnji velikonočni prazniki bodo malo drugačni. Krog bližnjih za mizo bo ožji, tudi obiske bomo morali preložiti v prihodnost. NIJZ pa svetuje, da naj poskusimo naše navade in običaje, v kolikor nam to omogočajo okoliščine, kar se da ohraniti. “Pokličimo svoje bližnje in prijatelje in pomislimo na tiste, ki so sami.”
“V času praznikov, ki so tradicionalno bolj družinsko obarvani in so usmerjeni v iskanje bližine in skupnosti, se lahko določene stiske povečajo. Pojavijo se lahko občutja osamljenosti, otožnosti, brezvoljnosti, nemoči. Te stiske se lahko pojavijo predvsem pri ljudeh, ki nimajo bližnjih okoli sebe – zaradi takšnih ali drugačnih razlogov – ali živijo sami.” opozarjajo na NIJZ.
Tistimi, ki so osamljeni ali doživljajo kakšno drugo stisko, svetujejo, da pokličejo svoje bližnje ali prijatelje oz. pomislijo na druge možnosti za pogovor. Tiste, ki imajo ljudi okoli sebe, pa nagovarjajo, naj ljudem v stiski namenijo klic ali spodbudno misel.
Ljudem še svetujejo, naj skušajo svoje dosedanje velikonočne navade in običaje vsaj do neke mere ohraniti. “Kar šteje, je naš namen in tem praznikom daje globlji smisel tudi naša skrb za bližnje,” so zapisali.
V kolikor pa je stiska prevelika, lahko pokličete strokovnjake, ki bodo pomagali. Seznam telefonskih številk ter ure dosegljivosti svetovalcev lahko najdete na tej povezavi.
V popoldanskih in večernih urah pa je na voljo tudi Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19. Ta deluje od 16.00 do 24.00 med tednom in od 14.00 do 24.00 med vikendi. Svetovalci so dosegljivi na telefonski številki 041 443 443.
Prehrana med prazniki:
Večinoma v teh prazničnih dneh uživamo meso in mesne izdelke, ki so bogat vir energije, maščob, še posebej zdravju škodljivih maščob, soli in ostalih aditivov. V povprečju zaužijemo preveč energijsko bogato, slano, sladko in mastno hrano. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da je še posebej pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. “Pri hrani ostanimo zmerni, popijmo dovolj vode, vključimo pa tudi telesno dejavnost, pri tem pa upoštevajmo vsa veljavna priporočila.”
Pravijo, da tradicionalne praznične jedi težko spremenimo v “zdrave izbire” po recepturi, vseeno pa smo lahko malce bolj zmerni pri pripravi teh dobrot. Priporočajo, da smo recimo pri peki potice, bolj zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Priporočajo, da v času velike noči ohranimo zmernost tako pri mizi kot tudi že v trgovini. “Uživajmo zmerne količine šunke (manj mastne, odstranjena vidna maščoba), potice, jajc in hrena, poleg tega pa vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo potem manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega.” Opozarjajo pa tudi na pitje, naj se ne pretiravava s sladkanimi aromatiziranimi pijačami, energijskimi napitki in alkoholom.
“Z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Ampak če so pred vrati velikonočni prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili, to pa naj ne bo vsak dan. Priporočamo vključevanje sadja in zelenjave v obroke ter več telesne aktivnosti, pri tem pa upoštevajmo vsa veljavna priporočila.“ so zapisali na NIJZ.
Preberite še: Povprečen Slovenec na leto porabi 181 jajc ter 37. 9 kg svinjine, Velikonočni obredi letos brez navzočnosti vernikov .
VIR: NIJZ
