Krek o uvrstitvi Hrvaške na rdeči seznam, karanteni in pouku na daljavo

Direktor NIJZ Milan Krek je v pogovoru za Dnevnik dejal, da se rast okužb na Hrvaškem umirja, tako da potrebe po uvrstitvi med rdeče države verjetno ne bo. Končna odločitev je sicer v rokah vlade. Na vprašanje, ali se je pri odločitvah o režimu na mejah vedno strinjal z vlado, pa je odgovoril, da se je pravzaprav vlada strinjala z njim.

Zaprtje vrtca v Odrancih sploh ne bi bilo potrebno, če bi pet vzgojiteljic ločeno skrbelo za pet skupin otrok in bi se okužbe manj verjetno razširile med zaposlenimi.

“Celotno ustanovo je treba zapreti le, kadar so vsi v stiku z vsemi. Kadar so v vrtcu razdeljeni na skupine, kot smo priporočili, ob okužbi zadostuje izolacija manjšega števila otrok in zaposlenih,” je dejal.

Želi si, da bi se sedanji val okužb čim bolj umiril. Če bi prišli konec avgusta na pet ali šest na novo potrjenih okužb dnevno, bi bilo to dobro izhodišče za polno delovanje vrtcev in odprtje šol z začetkom septembra. “Če bo okužb veliko, bomo morda svetovali, naj se šolsko leto začne s poukom na daljavo,” je povedal.

Kot pravi, je strokovna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, v kateri sodeluje, razmere glede epidemije pozorno spremljala, vlada pa je ocenam skupine sledila, tudi ko kakšen od ministrov ni bil navdušen nad omejevalnimi ukrepi.

Na vprašanje, ali bi morala vlada pri osebju bolnišnic in domov za starejše, ki se vrača s Hrvaške, poskrbeti za karanteno, pa meni, da se morajo zdravstveni delavci po vrnitvi z dopusta izjasniti, ali imajo kakšen znak novega koronavirusa.

Zaposlenim, ki se vrnejo z območja z večjim številom okužb, lahko direktorji naročijo, naj ostanejo doma ali delajo od doma. Da na ta način ne pride do okužbe, mora skrbeti bolnišnica, ne vlada. Vlada za zdaj tudi ni predpisala, da si morajo zaposleni pred kirurškim posegom umiti roke, pa je vsem jasno, da morajo to narediti.”

Trenutno je žarišče okužb Hrastnik, okužbe v tamkajšnji dom starejših pa so se začele širiti po veliki zabavi. “Upam, da se bodo tudi v drugih krajih v prihodnje zavedali, da to niso najboljši časi za piknike s številnimi udeleženci.”

Sicer pa trdi, da imajo nad okužbami v Hrastniku dober pregled in ni nobene potrebe, da bi uvajali dodatno karanteno. “Smiselna bi bila, če bi v Hrastniku ali kakem drugem kraju zaznali eksponentno rast števila okuženih. Tudi v tem primeru bi prej obvestili prebivalce. Ukrepe bi zaostrovali postopoma,” je pojasnil.

Za morebitno ponovno razglasitev epidemije je poleg števila okužb pomembno, kakšne so trenutne zmogljivosti zdravstvenega sistema. Na NIJZ so povečali so število strokovnjakov, ki iščejo stike okuženega, upoštevali bodo tudi razmere v bolnišnicah.

S sedanjimi ekipami na intenzivnih terapijah lahko slovensko zdravstvo poskrbi za okoli 150 bolnikov na respiratorjih. Če bi bilo teh bolnikov več, bi bilo treba v njihovo oskrbo vključiti tudi zdravnike iz osnovnega zdravstva. Temu scenariju se bomo poskušali izogniti, a ni povsem nerealen,” je dejal.

Da se koronavirusu letos ne bi pridružila še sezona hude gripe, bodo skušali omogočiti dostopnejše cepljenje za vse prebivalce, še posebej si želijo precepljenosti vseh starejših občanov. Hkrati nameravajo precepiti čim več zaposlenih v domovih za starejše in zdravstvu.

Odzval se je na besede nekdanje direktorice NIJZ Nine Pirnat za Mladino, češ da je verjetno utrujen, ker to delo zahteva specifično znanje s področja epidemiologije. “Če bi bili komunikacija in organizacija na inštitutu v preteklosti boljši, bi bil ta ob mojem prihodu na direktorsko mesto bolje urejen in bi bil danes manj utrujen,” je odvrnil.

Novi koronavirus je vedno jemal resno. Se je pa na začetku marca udeležil strokovnega srečanja na Dunaju, kjer so bili tudi italijanski kolegi, ki so kašljali, in se je po povratku samoizoliral. “Danes bi se, če bi se lahko še enkrat odločal, temu srečanju odpovedal,” je zatrdil.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun