Drugi in tretji val epidemije manj vplivala na število novo odkritih primerov raka

Po visokem padcu števila novih bolnikov z rakom v prvem valu epidemije covida-19, sta drugi in tretji val manj vplivala na število novo odkritih rakavih obolenj, ugotavljajo na onkološkem inštitutu. V drugi polovici leta 2021 je bilo število novih diagnoz primerljivo kot v letu 2019, vendar manka diagnoz do konca lanskega leta še niso nadoknadili.
bolnik SG Bolnica

Vlada je ob nedavni ugotovitvi obstoja resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema izpostavila tudi 30-odstotni padec števila novoodkritih rakavih obolenj kot posledico epidemije covida-19.

A kot so za STA pojasnili na Onkološkem inštitutu Ljubljana, so 30-odstotni padec novo postavljenih diagnoz v dveh največji centrih, kjer obravnavajo onkološke bolnike – na inštitutu in v UKC Maribor – zaznali v aprilu 2020. Razmere so se nato izboljšale.

Kot namreč ugotavljajo, sta drugi in tretji val epidemije manj vplivala na ugotavljanje novih primerov bolnikov z rakom. V povprečju so pozimi in spomladi 2021 zaznali približno 10 odstotkov manj novih onkoloških diagnoz. Največji manko zaznavajo pri diagnozah kožnih in krvnih rakov ter raku prostate. V drugi polovici leta 2021 je bilo število novih diagnoz primerljivo z letom 2019, vendar manka diagnoz iz prejšnjih let do konca lanskega leta niso nadoknadili.

Manko diagnoz v primerjavi z letom 2019 je bil v letu 2020 tako 5,5 odstotka, v letu 2021 pa 2,7 odstotka. Ob tem je treba upoštevati tudi, da bi po epidemioloških trendih pričakovali vsako leto tri odstotke več novih onkoloških diagnoz.

Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, po navedbah onkološkega inštituta kažejo, da so v prvem valu spomladi 2020 v Sloveniji na prve in kontrolne onkološke obravnave napotovali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. V avgustu in septembru 2020 so obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so presežki manjši, kot so bili spomladanski primanjkljaji.

V letu 2021 je bilo v primerjavi z letom 2019 izdanih za 5,7 odstotka več napotnic za prvi onkološki pregled. Število kontrolnih onkoloških pregledov v letu 2021 je bilo značilno manjše kot v obdobju pred epidemijo. “Razloga za upad napotitev na onkološke obravnave predvsem v začetku epidemije ne poznamo – ne vemo torej, ali se ljudje sami v času epidemije niso s težavami obračali na osebne zdravnike ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov ali pa je šlo za zmanjšanje napotitev s strani zdravnikov, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih vzrokov,” so zapisali.

Presejalni programi za raka so bili v prvem valu spomladi 2020 začasno zaustavljeni za dobra dva meseca, od ponovnega zagona konec maja 2020 pa delujejo neprekinjeno. Vsi trije programi so že do konca leta 2020 večino načrtovanih presejalnih pregledov, ki so jih morali zaradi zaustavitve preložiti, uspešno nadoknadili. Število pregledov in odkritih rakov je bilo tako ob koncu leta 2020 že na ravni pred pandemijo.

“Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo realno lahko vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro bomo zaostanke, predvsem iz prvega vala epidemije, na vseh nivojih sistema uspeli nadoknaditi,” so za STA dodali na onkološkem inštitutu.

Dogodki

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.