Na vprašanje, kako se bo EU odzvala na rusko bombardiranje porodnišnice v Mariupolju ter ali je čas za prepoved uvoza ruskega plina in nafte, je premier odgovoril, da ne gre samo za bombardiranje bolnišnice, temveč za vrsto zločinov proti človeštvu v ruski agresiji na Ukrajino.
Pomembna odločitev, ki bi jo morala sprejeti EU, je po premierjevem prepričanju čimprejšnja izključitev ruskih energentov. Pri tem je Janša pojasnil, da Slovenija ne zagovarja uvajanja kakršne koli letnice, zgolj zavezo, da se to stori čim prej. “Govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, je žalitev za tiste, ki umirajo v vojni,” je poudaril.
To po premierjevih besedah ni enostaven korak, a če EU združi moči, ima nekaj zalog za turbulentne čase in potem je to mogoče storiti v času, ko to še lahko vpliva na ruska stališča do Ukrajine.
Janša: EU naj se glede članstva Ukrajine zaveže, kot se je v Solunu glede Balkana
Vrh EU naj se zaveže, da ima Ukrajina zagotovljeno članstvo v uniji, kot so se voditelji zavezali leta 2003 v Solunu za države Zahodnega Balkana, je poudaril premier Janez Janša ob prihodu na neformalno zasedanje v Versaillesu. Ob tem naj se zavežejo tudi, da bodo storili vse, da se to zgodi čim prej, je dodal.
Slovenija je v razpravi o ukrajinski prošnji za članstvo v uniji po Janševih besedah sicer proti, da se govori o eni ali drugi letnici, saj da Ukrajincem obljube o tem, kaj bo čez deset let, ničesar ne pomenijo.
Voditelji naj bi, sodeč po osnutku izjave, Ukrajincem sicer zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A Ukrajina najverjetneje ne bo dobila jasnih jamstev glede članstva v uniji, ki jih želi.
Voditelji naj bi namreč potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je le ohlapna referenca na članstvo: “EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro.”
Ob tem naj bi spomnili, da so članice unije pred dnevi Evropsko komisijo v rekordno hitrem času pozvale k pripravi mnenja o prošnji Ukrajine za članstvo v EU. Ob čakanju na to mnenje in brez odlašanja bodo članice “še okrepile vezi in poglobile partnerstvo”, piše v osnutku izjave.
Na vprašanje, kako daleč lahko realno gredo voditelji pri vprašanju članstva Ukrajine v uniji glede na šibek jezik v osnutku izjave, je Janša odgovoril, da je osnutkov več in da se spreminjajo, a da je že to v osnutku velik napredek glede na stališča pred dvema tednoma, naj se to sploh ne omenja.
Premier je še povedal, da so danes govorili z večino predsednikov ukrajinskih parlamentarnih strank, in izpostavil izjemno enotnost tako ukrajinskega naroda kot politike. “Danes gre za zelo pomemben dan in upam, da bo vrh EU na ravni časa, ki se je v zadnjih dveh tednih drastično spremenil,” je poudaril.
Na vprašanje, kako verjetna je možnost, da unija Ukrajini ponudi pridružitveni sporazum plus, je Janša odgovoril, da je bilo v sredo na osrednjem trgu v Kijevu sredi vojne mogoče spremljati uprizoritev ukrajinskega simfoničnega orkestra, ki je igral evropsko himno, in da na številnih stavbah, ki jih obstreljuje ruska vojska, visijo evropske zastave. “V Ukrajini se borijo tudi za Evropo,” je izpostavil.
K temu je dodal, da so danes govorili z nekdanjim ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, ki je sicer politični nasprotnik sedanjega predsednika Volodimirja Zelenskega, a ga 100-odstotno podpira.
Porošenko je po Janševih navedbah dejal nekaj, kar je vredno premisleka, in sicer da ukrajinski pilot v starem migu-29 v tem trenutku naredi več za obrambo evropske demokracije kot deset najsodobnejših letal F16 v hangarju.
“Posledice tega, kar se bo zgodilo v Ukrajini, bodo zaznamovale prihodnja leta ali desetletja v EU in po svetu,” je še poudaril Janša. Ob tem je spomnil, da mu je avstralski premier v nedavnem pogovoru dejal, da pozorno spremljajo dogajanje v Ukrajini, saj je od tega odvisno, kako bo ravnala Kitajska v Pacifiku.
Versajska izjava, ki jo bodo ta konec tedna sprejeli voditelji, je sicer po oceni slovenskega premierja močan dokument, ki postavlja politične okvire za dejansko strateško avtonomijo EU, ne samo pri energentih, temveč tudi pri prehranski varnosti in na področju obrambe. Malo je tako pomembnih sestankov in političnih dokumentov, je poudaril.
Več voditeljev je sicer ob prihodu na neformalni vrh v Versaillesu opozorilo, da hitre poti v EU ni, niti za Ukrajino.
“Ni hitrega postopka,” je dejal nizozemski premier Mark Rutte. Po njegovih besedah se je treba osredotočiti na to, kako lahko unija Ukrajini pomaga takoj, članstvo države v uniji pa da je nekaj dolgoročnega, če sploh.
Nizozemska je sicer pred leti na referendumu zavrnila pridružitveni sporazum EU in Ukrajine. Ratifikacijo tega sporazuma na Nizozemskem je omogočil dogovor vrha EU decembra 2016 o zagotovilih v povezavi s sporazumom. Ključno zagotovilo je bilo, da sporazum ne vključuje nikakršne zaveze glede članstva Ukrajine v uniji.
Tudi luksemburški premier Xavier Bettel je danes v Versaillesu opozoril pred tem, da bi se dajalo Ukrajini vtis, da se lahko “vse zgodi čez noč”.
Gostitelj vrha, francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer izpostavil, da se je Evropa spremenila s pandemijo ter da se bo še hitreje in bolj spremenila z vojno. Vrh, osrednji dogodek francoskega predsedovanja Svetu EU, je bil pred vojno v Ukrajini namenjen razpravi o krepitvi strateške suverenosti unije, zdaj pa je to krizni vrh.
