Razmere v Ukrajini ostajajo krvave, DZ z ostro obsodbo Rusije. Dogajanje v Černobilu znova vzbuja skrb pred morebitno jedrsko nesrečo

Kljub dogovoru med Rusijo in Ukrajino o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov z ogroženih območij je ta danes znova le v redkih primerih potekale brez težav. Dogajanje v Černobilu znova vzbuja skrb pred morebitno jedrsko nesrečo, EU je zaostrila obstoječe sankcije proti Rusiji, državni zbor pa je obsodil rusko agresijo.
FNbPrNCXwAsX0hm

Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o enodnevni prekinitvi ognja na območju več evakuacijskih koridorjev z namenom, da bi civilistom omogočili odhod z območij, kjer divjajo oboroženi spopadi, je davi sporočila namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk.

Danes naj bi bilo tako vzpostavljenih šest evakuacijskih koridorjev iz mest Mariupolj, Enerhodar, Sumi, Volnovaha in Izjum, obenem pa naj bi civilno prebivalstvo iz okolice Kijeva evakuirali v samo prestolnico in jih tako umaknili z območij, ki so tarča intenzivnega bombardiranja ruskih sil.

Vendar pa se je tekom dneva znova izkazalo, da evakuacije civilistov ne potekajo po načrtih, predvsem v Mariupolju na jugovzhodu države so razmere še vedno zelo dramatične. Mesto je že devet dni brez vode in elektrike. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na Twitterju zapisal, da Rusija še naprej ovira poskuse evakuacije in dostavo humanitarne pomoči ter v Mariupolju zadržuje več kot 400.000 ljudi za talce.

V ruskem zračnem napadu na bolnišnico v Mariupolju sta bila sicer danes uničena tudi porodnišnica in otroški oddelek, so sporočile tamkajšnje oblasti. Škoda je precejšnja, po prvih podatkih je bilo ranjenih 17 ljudi, podatkih o smrtnih žrtvah pa za zdaj ni, poroča britanski BBC.

Lokalni uradnik v mestu Izjum blizu Harkova je po poročanju BBC prav tako zatrdil, da je evakuacija civilistov danes “zastala zaradi ruskega obstreljevanja”, in dodal, da zaradi eksplozij v predmestjih evakuacijski konvoji niso mogli oditi.

Najbolj uspešna je bila tako znova evakuacija iz mesta Sumi, od koder naj bi pobegnilo okoli 6700 ljudi. Župan Oleksandr Lisenko je dejal, da je humanitarni koridor vzpostavljen že drugi dan, in da se zdi, da deluje.

Ruska stran, vključno s predsednikom Vladimirjem Putinom, sicer za neuspehe pri evakuacijah obtožuje Ukrajino. Ruske oblasti trdijo, da je Ukrajina sprejela zgolj tri od skupno desetih predlaganih evakuacijskih poti, ter da evakuacije niso bile uspešne po krivdi oblasti v Kijevu, saj da ukrajinska vojska obstreljuje koridorje in ne dovoli odhoda ljudi.

Ruske enote so se medtem danes močno približale ukrajinski prestolnici. V kijevskem predmestju Brovari so se spopadi okrepili, ukrajinske sile pa skušajo odbiti ruske tanke.

Število ljudi, ki so zbežali iz Ukrajine, se je v zadnjih 24 urah sicer povečalo za več kot 140.000, kažejo danes objavljeni podatki ZN. Od 24. februarja je državo tako zapustilo že več kot 2,15 milijona ljudi.

Po drugi strani je bilo po najnovejših podatkih ZN doslej v spopadih v Ukrajini skupno ubitih že najmanj 516 civilistov in 908 ranjenih, a dejanska številka je verjetno veliko višja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes pozval Zahod, naj se poenoti in v Ukrajino nujno čim prej pošlje letala, potem ko je Pentagon v torek zavrnil predlog Poljske, da bi se poljska bojna letala mig-29 v Ukrajino poslalo preko ameriškega oporišča v Nemčiji, poljske letalske sile pa bi kot zamenjavo prejele lovce F-16.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je ob obisku na Dunaju dejal, da je odločitev o dobavi letal Ukrajini sedaj v rokah zveze Nato.

Nasprotovanje dobavi letal v Ukrajino je medtem med drugim izrazil nemški kancler Olaf Scholz. “Nemčija je Ukrajini že namenila finančno podporo, humanitarno pomoč in orožje. Od tu naprej pa moramo razmisliti in se zavedati, kaj počnemo, in to zagotovo ne vključuje bojnih letal,” je dejal.

Po podatkih ukrajinske vojske je medtem v minulih dneh v Ukrajino prišlo okoli 14.500 ljudi, ki se želijo boriti proti ruski invaziji. Med njimi je približno 12.000 Ukrajincev, ki so bivali v tujini.

Vlada v Kijevu pričakuje še številne tujce, ki bi lahko oblikovali t. i. mednarodno legijo. Ukrajina naj bi medtem odpoklicala tudi svoje vojake iz mirovnih operacij v Kongu in drugih državah, da se bodo lahko borili v domovini.

Ruska invazija je tudi znova sprožila zaskrbljenost zaradi potencialne jedrske nevarnosti, saj je Ukrajina danes sporočila, da je bila prekinjena oskrba z električno energijo v Černobilu, prizorišču najhujše jedrske nesreče na svetu leta 1986, ki so ga nedavno zavzele ruske sile.

Elektrarna je bila “popolnoma odklopljena z električnega omrežja”, je sporočil ukrajinski energetski operater Ukrenergo. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), ki je nadzorni organ ZN, je sicer javila, da zato niso opazili “kritičnega vpliva na varnost” v Černobilu.

IAEA je tudi slovensko upravo za jedrsko varnost danes obvestila o izrednem izpadu 750kV daljnovoda Kijev-Černobil. “Glede na znane podatke ocenjujemo, da tudi ob dolgotrajnejši izgubi električnega napajanja ne bo prišlo do znatnih izpustov v okolje”, so ob tem sporočili iz uprave.

Četudi bi prišlo do morebitne nesreče v bazenu z izrabljenim gorivom v Černobilu, v upravi ocenjujejo, da ta ne bi imela daljnosežnega vpliva, posebej pa ne bi bilo nevarnosti za Slovenijo.

Članice EU so se danes v Bruslju dogovorile za še dodatno zaostrovanje sankcij proti Rusiji. Dosedanji trije svežnji ukrepov so najostrejše sankcije v zgodovini EU.

Dopolnjen seznam ukrepov vključuje dodatne sankcije, odpravo vrzeli pri prejšnjih finančnih sankcijah ter nove omejitve izvoza tehnologije. Na seznam kaznovanih so dodali 160 oseb, med njimi 146 članov zgornjega doma ruskega parlamenta in 14 oligarhov ter njihovih svojcev, ki jih povezujejo s Kremljem.

Omejitveni ukrepi EU zdaj veljajo za skupno 862 posameznikov in 53 pravnih oseb. Za vse navedene velja zamrznitev sredstev, za fizične osebe pa poleg tega velja prepoved potovanja, ki jim preprečuje vstop na ozemlje EU ali prehod čezenj.

ZDA so pred tem v torek šle še korak dlje in uvedle tudi embargo na uvoz ruske nafte ter s tem “odrezale glavno arterijo” ruskega gospodarstva. Velika Britanija je sporočila, da bo do konca leta storila enako, medtem ko se članice EU glede tega zaenkrat ne morejo poenotiti. Bi pa naj unija do konca leta za dve tretjini zmanjšala uvoz plina.

Državni zbor je medtem danes z veliko večino podprl deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, v kateri je obsodil rusko agresijo na Ukrajino ter rusko priznanje neodvisnosti pokrajin Doneck in Lugansk.

Poslanci obenem podpirajo doslej sprejete mednarodne sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Prav tako podpirajo evropsko perspektivo Ukrajine in njeno prošnjo za članstvo v Evropski uniji ter sprejetje jasnega načrta z jamstvom članstva do leta 2030 ob izpolnjevanju pogojev. Slovensko vlado državni zbor poziva, da nadaljuje s humanitarno pomočjo Ukrajini.

Pripravil Luka Krek

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije