V zvezi s situacijo v Ukrajini je vlada sprejela sklep o prepovedi letenja v slovenskem zračnem prostoru zrakoplovom, ki so registrirani v Rusiji in operatorjem s sedežem v Rusiji, ki jim je operativno licenco izdal pristojni organ v omenjeni državi.
Vlada je odločitev sprejela, v skladu s prvim odstavkom 11. člena zakona o letalstvu, da se zagotovi obrambne interese Slovenije v zvezi s trenutno krizo v Ukrajini.
Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa Javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d. o. o., bo zagotovil, da se ne bodo sprejemali načrti letov za letenje v zračnem prostoru Republike Slovenije. V primeru, da bo vodja zrakoplova takega operatorja želel vstopiti v zračni prostor Republike Slovenije, mu pristojna enota službe zračnega prometa ne bo dovolila vstopa, so pojasnili v sporočilu za javnost po seji vlade.
Ta sklep začne veljati danes in velja do prenehanja razlogov za izdajo tega sklepa, o čemer bo vlada nemudoma obvestila ministrstvo za infrastrukturo, Javno podjetje Kontrolo zračnega prometa Slovenije, d. o. o., kot izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, nadzorni organ Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije, ter ministrstvo za obrambo.
Informacijo o prepovedi letenja v zračnem prostoru Republike Slovenije zrakoplovom, ki so registrirani v Rusiji in operatorjem s sedežem v Rusiji, ki jim je operativno licenco izdal pristojni organ Ruske federacije na predlog ministrstva za infrastrukturo objavi Javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d. o. o., kot izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, na način, ki je običajen v letalstvu, to je s sporočilom NOTAM (sporočilo za letalce, ang. notice to airmen).
Poleg Slovenije tudi vse več drugih evropskih držav svoj zračni prostor zapira za ruska letala. Ta korak so danes napovedale vse tri baltske države in Romunija, v Bolgariji pa je že v veljavi od polnoči. Rusija se je na poteze evropskih držav že odzvala in doslej svoj zračni prostor zaprla za letala iz Bolgarije, Poljske in Češke.
“Estonija prepoveduje ruske letalske družbe iz svojega zračnega prostora. Vabimo vse države EU, da storijo enako. Za letala agresorske države na demokratičnem nebu ni prostora,” je na Twitterju zapisala estonska premierka Kaja Kallas.
Za ta korak sta se danes odločili tudi Litva in Latvija. “Vse sankcije delujejo veliko uspešneje, če so daljnosežne in obsežne. Zato se Latvija v tej zadevi strinja z ostalima baltskima državama,” je sporočil latvijski minister za promet Talis Linkaits. Po navedbah njegovega litovskega kolega Mariusa Skuodisa naj bi vse tri baltske države zračni prostor za ruska letala zaprle istočasno.
Romunija je sledila zgledu številnih drugih držav in tudi sama prepovedala prelete, vzlete in pristanke vseh letal ruskih letalskih družb, je danes sporočil zunanji minister Bogdan Aurescu. Vlada že pripravlja ustrezno resolucijo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Podobno odločitev je sprejela tudi Bolgarija. Ruska letala ne smejo več vstopati v suveren bolgarski zračni prostor, ki sega tudi nad teritorialnimi vodami Bolgarije, je v izjavi navedlo bolgarsko ministrstvo za promet.
Rusija se je na poteze evropskih držav že odzvala in doslej svoj zračni prostor zaprla za letala iz Bolgarije, Poljske in Češke, je v danes v izjavi sporočila ruska zvezna agencija za zračni promet. Poljska in Češka sta se namreč za ta korak odločili kot prvi v EU.
Humanitarni prispevek Slovenije za pomoč prebivalcem Ukrajine
Vlada je na dopisni seji sprejela tudi sklep, da bo Slovenija v letu 2022 namenila humanitarni prispevek Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) v višini 100.000 evrov za pomoč prebivalcem Ukrajine. Prispevek bo zagotovljen s proračunske postavke Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Upoštevajoč težke humanitarne razmere, v katerih so se znašli prebivalci Ukrajine in v skladu s slovenskimi prioritetami mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter z zunanjepolitičnimi prioritetami Republike Slovenije bo Slovenija prispevala 100.000 evrov ICRC. Slednji tudi v trenutnih varnostnih razmerah ostaja v celoti prisoten v Ukrajini in še naprej izvaja svoje humanitarne dejavnosti v korist civilnega prebivalstva. ICRC ohranja operativno prilagodljivost in fleksibilnost, da se odzove na razvijajoče se potrebe. Njihove intervencije oblikujejo humanitarne potrebe in pomanjkanje drugih deležnikov, ki bi se lahko odzvali. ICRC ohranja stike z vsemi ustreznimi deležniki, donatorji in zainteresiranimi stranmi glede razmer, tako v Ukrajini kot zunaj nje, so navedli na vladi.
Delovanje ICRC v Ukrajini je usmerjeno v zagotavljanje nujnih in dolgoročnih potreb prebivalstva in življenjskih pogojev, vključno z dostopom do vode, zdravniške oskrbe in drugih osnovnih storitev. ICRC pomaga iskati in vzpostavljati stike med v konfliktih razseljenimi družinami ter pomaga pri iskanju pogrešanih oseb v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Tesno sodeluje z Rdečim križem Ukrajine.
Slovenija je v preteklih dneh Ukrajini že zagotovila materialno pomoč v vrednosti 163.000 evrov v okviru Mehanizma EU za civilno zaščito. V Ukrajino je Slovenija poslala 200 spalnih vreč, 200 parov gumijastih škornjev, deset dizelskih generatorjev, 250.000 kosov rokavic iz lateksa in 250.000 kosov rokavic iz nitrila ter 600.000 higienskih mask.
Vse več držav za dobavo orožja Ukrajini
Velika Britanija in 25 drugih držav so se dogovorile, da Ukrajini ponudijo več humanitarne in tudi vojaške pomoči, vključno z orožjem, je danes v pogovoru za radio BBC sporočil britanski državni sekretar za oborožene sile James Heappey. To so se države dogovorile na virtualni donatorski konferenci za Ukrajino v petek zvečer.
Britanski obrambni minister Ben Wallace je na Twitterju že pred tem zapisal, da preučujejo vse možnosti, kako Kijev podpreti pri obrambi proti “neutemeljeni in nezakoniti invaziji predsednika Putina”.
“Veselim se, da so obrambno in humanitarno pomoč ponudili še dodatni zavezniki,” pa je danes tvitnil britanski premier Boris Johnson. Na omenjeni donatorski konferenci naj bi po poročanju medijev med drugim sodelovale ZDA in več držav, ki niso članice zveze Nato.
Nemška tiskovna agencija dpa navaja informacije iz britanskih vladnih krogov, po katerih naj bi donatorke Ukrajini pomagale tudi s strelivom in protitankovskim orožjem. Britanci naj bi poleg tega ponudili, da izvedejo logistično operacijo za dostavo pomoči v Ukrajino.
Heappey je za radio potrdil, da namerava London, ki je Ukrajini sicer že pomagal z 2000 protitankovskimi raketami, v napadeno državo poslati dodatno orožje.
Danska je medtem danes sporočila, da bo v Ukrajino poslala 2000 neprebojnih jopičev in 700 sanitetnih kompletov. Belgijski premier Alexander de Croo pa je napovedal dostavo 3800 ton kurilnega olja in 2000 strojnic ukrajinski vojski, poleg tega pa bo Belgija v ukrajinsko sosedo Romunijo napotila dodatnih 300 vojakov, poroča dpa.
Poleg tega je Heappey povedal, da Britanci nadaljujejo s prepričevanjem drugih držav, da Rusijo izključijo iz združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo. V EU naj bi temu nasprotovala predvsem Nemčija. “To ni enostranska odločitev, ki jo lahko sprejme Velika Britanija sama, a naše stališče je jasno,” je dejal.
VIR: Vlada RS, STA
