Search
Close this search box.

V tej koroški občini zabeležena najvišja bolniška odsotnost. Kaj še pravijo podatki o zdravju v regiji?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Najnovejši podatki NIJZ med drugim kažejo, da so se nekateri kazalniki zdravja izboljšali, med drugim umrljivost zaradi samomora, drugi pa poslabšali, denimo stopnja umrljivosti po občinah. Ob tem ne gre zanemariti vpliva pandemije covida-19 na sicer želene trende, opozarjajo na NIJZ.

Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na ravni lokalne skupnosti NIJZ spodbuja krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke prvega pandemičnega leta 2020, razen pri novih primerih raka, ki vključujejo podatke leta 2018.

Prikazi in pojasnila so tokrat dostopni v novi sodobni spletni aplikaciji na naslovu obcine.nijz.si. Spletna stran prinaša številne izboljšave in nove možnosti: lažjo in bolj napredno navigacijo, interaktivni prikaz podatkov, različne načine primerjav med občinami in po letih, izris časovnih trendov ter nove aktualne vsebine.

V primerjavi s prejšnjo objavo v lanskem letu na NIJZ opažajo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Že četrto leto zapored opažajo manjše število primerov hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter možganske kapi. Trend zmanjševanja je viden tudi v številu bolezni, ki jih povzroča alkohol.

Ponovno beležijo zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016, se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji zmanjšala za skoraj štiri odstotne točke. Ob tem se vzporedno nadaljuje trend zmanjšanja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj.

Manjše število prebivalcev je prejemalo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravila proti strjevanju krvi. Ob tem pa se je prvič po šestih letih krivulja prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni obrnila navzdol. Po navedbah NIJZ to morda kaže na manjšo pojavnost naštetih bolezni v opazovanem obdobju ali pa bolj verjetno na slabšo dostopnost zdravstvenega varstva v času pandemije, zaradi česar je bilo odkritih manj novih primerov in deloma prekinjeno zdravljenje kroničnih bolnikov.

Nekoliko se je zmanjšalo tudi število poškodovanih v transportnih nezgodah, kar je deloma posledica manjše gostote prometa. Opažajo tudi zmanjšanje števila uporabnikov pomoči na domu, kar prav tako lahko odraža vplive epidemije covida-19, ki se kažejo tako v zmanjšanju povpraševanja kot v slabši organizaciji pomoči na domu.

Pri nekaterih kazalnikih so na ravni Slovenije zaznali poslabšanje. V skladu s pričakovanji se je v večini slovenskih občin zvišala stopnja umrljivosti, saj petletna povprečja zajemajo leto 2020 z visoko stopnjo presežne umrljivosti zaradi pandemije.

Povečalo se je število zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let. Nadaljuje se porast števila novih primerov raka, med katerimi je povečanje primerov pljučnega raka in raka dojke. Ob tem pa se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka stabilno zmanjšuje.

Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016 in se v povprečju zvišala za dobre štiri dni.

Kazalniki presejalnih programov za odkrivanje raka prvič po nekaj letih kažejo nižjo udeležbo v letu 2020. V primerjavi s prejšnjim obdobjem se je odzivnost v program Svit zmanjšala za dobro odstotno točko, presejanost žensk v programu Zora pa za skoraj tri odstotne točke. Presejanost v programu Dora se je sicer zmanjšala za slabo odstotno točko, ob tem pa še vedno ostaja nad zaželenim nivojem 70 odstotkov preiskovank v ciljni populaciji.

Črna na Koroškem – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 32,2 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,9 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 45 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,1 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 59,0 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 74,5 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Vpliv svinca na zdravje

Dravograd – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 24,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,2 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 24 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,6 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 67,5 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 75,8 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Mežica – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 25,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,5 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 8,9 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 14 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,1 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 61,1 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 74,5 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Vpliv svinca na zdravje

Mislinja – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 19,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,5 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,5 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 18 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 72,0 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 72,6 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Muta – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 25,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 8,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 14 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,6 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 66,3 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 80,0 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Podvelka – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 27,9 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 4,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 4,3 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 15 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,0 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 60,8 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 78,3 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Prevalje – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 22,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,5 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,4 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 13 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 64,0 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 75,9 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Vpliv svinca na zdravje

Radlje ob Dravi – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 22,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,2 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 24 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,5 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 62,4 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 80,1 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Ravne na Koroškem – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 23,0 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 15 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 64,9 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 76,6 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Ribnica na Pohorju – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,9 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,8 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,3 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja. To je občina z najnižjo vrednostjo v Sloveniji.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 15 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 60,7 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 78,9 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Slovenj Gradec – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 19,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,3 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 17 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 67,4 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,8 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Vuzenica – Kazalniki zdravja v občini (ključne ugotovitve)

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,8 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,7 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 60 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 63,9 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 80,5 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

Več informacij o vseh občinah v Sloveniji najdete TUKAJ.

Vir: NIJZ

Dogodki

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Najnovejši podatki NIJZ med drugim kažejo, da so se nekateri kazalniki zdravja izboljšali, med drugim umrljivost zaradi samomora, drugi pa poslabšali, denimo stopnja umrljivosti po občinah. Ob tem ne gre zanemariti vpliva pandemije covida-19 na sicer želene trende, opozarjajo na NIJZ.