“Naziv, ki ga letos nosi Slovenija, Evropska gastronomska regija, se nam je zdel zelo primeren okvir, da pozornost posvetimo prehranski dediščini regije. S tem, ko Slovenija nosi ta pomemben naziv, morda tudi prehranska dediščina Koroške ne bo prezrta,” je odločitev za projekt za STA pojasnila vodja projekta Koroška košta, etnologinja Brigita Rajšter.
Koroški pokrajinski muzej se sicer s prehransko dediščino regije ukvarja že dolgo. Pod okriljem muzeja je med drugim več s prehrano povezanih okolij, kot so črna kuhinja na Prežihovi bajti, kuhinja v župnišču v Libeličah, Vrhnjakova dimnica, kuhinja z vrtom, ki je na ogled v Tomaški vasi, s prehrano so povezani tudi predmeti iz Sokličeve etnološke zbirke v Slovenj Gradcu.
Vse te prostore bo muzej letos v okviru projekta Koroška košta dodatno izpostavil in povezal, medtem ko bo osrednja aktivnost projekta postavitev razstave o prehrani na Koroškem v prostorih muzeja na Ravnah na Koroškem. Osrednja vsebina razstave bodo koroške jedi, kultura prehranjevanja, postopki priprave, obredna hrana in podobno.
Na razstavi bodo s fotografijami, opisi in recepti predstavili koroške jedi, predstavljeni bodo predmeti, povezani s hrano, in drugo. Ob tem si želijo, da bi lahko razstavo za kratek čas dopolnili tudi s pripravo jedi, ki bi jih tudi skuhane predstavili in ponudili obiskovalcem, a je vse odvisno od letošnjih epidemioloških razmer, je za STA povedala Rajšterjeva.
Posebno mesto na razstavi bo dobil koroški rženi kruh, katerega posebnost je, da gospodinje vedno ohranijo del testa, ki je osnova za krušno testo pri naslednji peki. Kot je dejala raziskovalka, si želijo dobiti tudi pravo recepturo koroškega rženega kruha skupaj s postopkom priprave, kar bi nato registrirali kot nesnovno kulturno dediščino. “To je naš cilj,” je poudarila.
Ena od aktivnosti projekta je tudi iskanje mojstrove koroške košte. Zaenkrat imajo v naboru 11 mojstrov, ki jih bodo v kratkem začeli predstavljati javnosti, ni pa številka dokončna. Še vedno iščejo posameznike, ki so na določenem področju, povezanem s koroško prehrano, mojstri.
Med njimi je že 90-letna vaška kuharica Ana Novak, po domače Štefanova Ančka iz Libelič, ki je po besedah Rajšterjeve 50 let kuhala na vsaki vaški prireditvi, poroki, sedmini. Mojstra sta tudi Marjeta Ročnik, ki peče domači kruh, in Peter Račel, ki je specialist za mošt. Mojstri bodo dobili svoje mesto tudi na razstavi in katalogu, je napovedala Rajšterjeva.
Preberite še: Štefanova Ančka (Ana Novak) iz Libelič praznuje 90 let, Koroška kandidatka za kmetico leta je Marjeta Ročnik s Prevalj, prejemnica 33. zlatih priznanj (FOTO), Kmetica leta je postala Korošica Marjeta Ročnik
Ker je epidemija novega koronavirusa prizadela tudi raziskovalce, saj so ti prikrajšani za neposredni stik z ljudmi na terenu, so se v Koroškem pokrajinskem muzeju odločili, da Korošce v projekt vključijo tako, da jih povabijo k celoletnemu zapisovanju jedilnikov. Da si torej dnevno zapišejo, kaj skuhajo, predvsem je pomembno, da zapišejo, kaj so pripravili za glavni obrok.
“Če nam bo uspelo skozi celo leto in z vsemi sodelujočimi držati kondicijo zapisovanja, bomo pridobili ogromno podatkov. In tudi mogoče prvič videli v resnici, kaj jemo,” je dejala Rajšterjeva. Za zdaj je k projektu pristopilo 52 ljudi, si pa v muzeju želijo, da bi jih bilo še več. Zato poudarjajo, da je še vedno čas, da se zainteresirani pridružijo enoletnemu zapisovanju, saj s tem zajamejo vse letne čase ter vse osebne in druge praznike.
Z zbranimi podatki se bodo v muzeju ukvarjali prihodnje leto in ko jih bodo analizirali, bodo dobili sliko o tem, kaj so Korošci jedli v letu 2021, je dejala Rajšterjeva, ki je sama avtorica dveh knjig o delu koroške prehranske dediščine. To sta knjigi Libeliška kuharica in Knapovška košta, prehrano prebivalcev na območju Ojstrice nad Dravogradom pa je Rajšterjeva obdelala pri pisanju diplome.
Preberite še: V Libeličah so z dobrotami iz nove kuharice poskrbeli, da nismo “vočni od mize šli” (FOTO)
Med tradicionalne koroške jedi, ki jih nekatere ponujajo tudi nekatere koroške gostilne, spadajo mežerli, libeliške trente, ajdov povitnek, prtene klobase, pečena svinjska kri, tovsti grumpi, repna župa, kvočevi nudlni in druge.
