Pogajalci so na zadnjem srečanju sredi julija potrdili metodo, po kateri bi plače javnih uslužbencev prevedli na novo plačno lestvico, vzporedno pa odpravili tudi plačna nesorazmerja.
Generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar je po takratnem srečanju izrazil zadovoljstvo, da je model za prevedbo plač na novo plačno lestvico dobil potrditev, da gre za pravo usmeritev, a je dodal, da jih čaka še ogromno dela. Gre za izjemno veliko število delovnih mest, pri čemer želijo po Pogačarjevih navedbah zagotoviti, da bo sistem čim bolj transparenten, objektiven in pravičen za vse javne uslužbence.
Po počitnicah pa, kot so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, na vladni strani pričakujejo še uradno povratno informacijo sindikatov glede predstavljenega načina prevedbe, ki so ga na julijskem srečanju načelno potrdili.
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je za STA pojasnil, da ta načelen dogovor preverjajo s številnimi izračuni za konkretna delovna mesta, da ugotovijo, kaj konkretno metoda prinaša. Po njegovih besedah je metoda zanje načelno sprejemljiva in je bolj pravična do zaposlenih od prejšnjega predloga, zlasti za tiste v srednjem delu plačne lestvice. Bo pa treba preveriti še za nekatere plačne skupine zlasti v spodnjem delu plačne lestvice, ali se zaostanki in plače pod minimalno plačo ustrezno razporedijo nad minimalno plačo, je dodal.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je spomnil, da je tudi vlada napovedala določene simulacije, zato pričakuje, da jih bo predstavila sindikatom.
Prav tako pa Počivavšek pričakuje, da se bo vladna stran opredelila do njihovih pripomb glede predloga sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor, ki so jih podali julija. Gre denimo za predloge s področja dodatkov, primerjave med posameznimi plačnimi stebri in kvoruma za sklepanje kolektivne pogodbe. Da načrtujejo opredelitev do teh pripomb, so za STA potrdili tudi na ministrstvu za javno upravo.
Sicer Počivavšek glede na to, da bo v ponedeljek prvo srečanje po enomesečnem premoru, pričakuje dogovor o nadaljnjem delu. Meni pa, da se ne bo mogoče izogniti temu, ali imajo trenutne razmere v državi po poplavah tudi kakšen vpliv na pogajanja. “Pričakujem, da bo vladna stran tista, ki bo podala neko stališče, v kolikor bo ocenila, da je to potrebno,” je dejal glede tega.
Štrukelj se zaveda, da bo za sanacijo po poplavah potrebnih veliko sredstev. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno skleniti socialni sporazum oz. dogovor delodajalcev, sindikatov in vlade, s katerim bi se dogovorili, “kako premostili to situacijo, tako da bodo bremena pravično razporejena, da ne bi bila bremena predvsem na tistih, ki so že zdaj v slabšem položaju”. Ob tem je poudaril, da so zaposleni v javnem sektorju tako kot pri covidu-19 tudi tokrat “pokazali, kako pomembne so njihove naloge in kako učinkovito znajo reševati stvari”.
Sindikati po Štrukljevih navedbah predlagajo, da se ob ekstremnih dobičkih dodatno obdavči banke, predvsem pa poudarjajo, da posamezna podjetja krize ne bi smela izkoristiti za podražitve cen zlasti hrane in gradbenega materiala.
“Socialni pakt bi bil v tem trenutku izjemno pomembno družbeno dejanje v tej državi, da se za mizo dogovorimo, kako bomo bremena pravično razporedili. Če bi do takega dogovora prišlo, je jasno, da bi svoj delež moral prispevati javni sektor,” je dodal.
Na vprašanje, ali bi bil eden od možnih ukrepov tudi zamik uveljavitve plačne lestvice, je odgovoril, da o tem za zdaj ne more nič reči, saj tega predloga ni. “Če bo do njega prišlo, bodo sindikati o njem premislili,” je dejal.
Po časovnici, ki so jo pogajalci predvideli pred počitnicami, naj bi nov plačni zakon uskladili v začetku jeseni in ga posredovali v zakonodajni postopek. Za cilj so si namreč postavili uveljavitev nove plačne lestvice s 1. januarjem 2024.
