Slovenijo prizadela doslej najhujša naravna nesreča
Po obilnem, ponekod rekordnem deževju, so Slovenijo 3. in 4. avgusta prizadele silovite poplave in plazovi, najhujša naravna nesreča v zgodovini države. Najbolj prizadeta so bila območja Koroške, Savinjske doline, Gorenjske in osrednje Slovenije, Podravja in Pomurja. Vodotoki so marsikje z rekordnimi pretoki odnašali mostove, hiše in drugo premoženje. Zalitih je bilo na tisoče objektov, prekinjene in močno poškodovane so bile cestne povezave, pretrgalo je energetske, telekomunikacijske in vodovodne povezave. Umrlo je šest ljudi, številni so za las ubežali najhujšemu. Prebivalci okoli 330 uničenih hiš se bodo morali zaradi nevarnosti novih katastrof preseliti na nadomestne lokacije. Skupna škoda po ujmi, ki poleg neposredne škode obsega tudi sanacijo in obnovo, je bila ocenjena na 9,9 milijarde evrov. Ekstremni vremenski dogodki so vse pogostejši; poletje 2023 je tudi sicer izstopalo po velikem številu neurij in namočenosti. Novo obilno deževje je državo zajelo konec oktobra; posebej hudo je bilo v Baški grapi.
Takoj po avgustovski ujmi so stekla intervencijska dela, mnogi so prizadetim pomagali s prispevki in delom, prišla je pomoč iz tujine, evropska sredstva je ob obisku obljubila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Politika je bila soglasna pri potrjevanju novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, interventnega zakona za pomoč prizadetim prebivalcem, občinam in gospodarstvu po poplavah ter rebalansa proračuna, ki je za pomoč in odpravo posledic namenil več kot pol milijarde evrov. A enotnost in solidarnost po katastrofi sta počasi izgubljala zagon. Pojavili so se očitki o prepočasnih ukrepih, po izgubi zaupanja premierja Roberta Goloba je odstopil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Vlada je ob nasprotovanju gospodarstva in bank zaradi dodatnih obremenitev pripravila predlog krovnega zakona o obnovi po ujmi, ki naj bi omogočil hitro normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.
Dva zdravstvena ministra v iskanje rešitev za težave na področju zdravstva
Od obljub o zdravstveni reformi je bil letos še največji korak storjen na področju preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek z letom 2024. Julija sprejetim spremembam zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zamrznitvi premij dopolnilnega zavarovanja je sledil še predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, ki ureja premoženjska razmerja med deležniki zdravstvene zavarovalnice, o katerem bo DZ dokončno odločal decembra. Brez prave rešitve medtem ostaja problem predolgih čakalnih vrst. Konec junija sprejeta novela interventnega zakona v zdravstvu namesto za vse prinaša plačevanje po realizaciji le za izbrane storitve. Leto je zaznamovala tudi problematika oseb brez izbranega zdravnika, ki so jo poskusili omiliti z ambulantami za neopredeljene. Zdaj se obetajo ukrepi, usmerjeni le v problematična okolja. Nova ministrica Valentina Prevolnik Rupel, ki je mandat nastopila oktobra, potem ko je julija odstopil Danijel Bešič Loredan, namreč namesto obsežnih reform napoveduje usmerjene spremembe po korakih. Pri tem računa na pomoč in ne na nasprotovanje v začetku leta ustanovljenega strateškega sveta za zdravstvo, ki deluje pri predsedniku vlade. Spremembe napoveduje tudi na področju dela Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ministrstvo pa končuje tudi nov predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, potem ko je prvi ob številnih očitkih neuspešno končal zakonodajno pot. Vlada je novembra v DZ poslala tudi predlog novega interventnega zakona, s katerim želi odpraviti nekatere organizacijske slabosti zdravstvenega sistema in dolge čakalne dobe. Zakon bi med drugim prinesel tudi ukrepe za absentizem.
Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN
Slovenija je bila 6. junija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN za leti 2024 in 2025. Na glasovanju na Generalni skupščini ZN je dobila 153 glasov, precej več od potrebne dvotretjinske večine, ter je prepričljivo premagala Belorusijo v boju za sedež vzhodnoevropske skupine ZN. Kandidaturo je vložila prejšnja vlada konec leta 2021, sedanja jo je posvojila in zunanja ministrica Tanja Fajon je v prvi polovici leta vse svoje napore usmerila v pridobivanje podpore svetovnih držav, zlasti v Afriki. V tej luči je Slovenija tudi odprla veleposlaništvo v etiopski Adis Abebi, kjer ima sedež Arabska liga. Čeprav je bil veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh deležen pohval za svoje delo, je vlada poleti sklenila, da bo Slovenijo v Varnostnem svetu zastopal državni sekretar Samuel Žbogar, medtem ko Malovrh ostaja veleposlanik pri ZN. Imenovanje Žbogarja je sicer sprožilo nekaj pomislekov, tudi s strani predsednice Nataše Pirc Musar. Slovenija je s 1. oktobrom postala opazovalka v Varnostnem svetu, tedaj je mandat začel tudi Žbogar, ki ga je na mestu državne sekretarke na MZEZ nasledila Sanja Štiglic.
Napad Hamasa na Izrael, odgovor slednjega silovit
Palestinsko teroristično gibanje Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, je 7. oktobra navsezgodaj napadlo Izrael. Izraelske varnostne sile je napad presenetil, prvi dan je umrlo okoli 1200 Izraelcev, v glavnem civilistov, okoli 240 so jih pripadniki Hamasa zajeli kot talce. Odgovor Izraela je bil silovit. Premier Benjamin Netanjahu je napovedal uničenje Hamasa, izraelske sile so blokirale Gazo in jo začele napadati najprej iz zraka, sledila je kopenska ofenziva. Humanitarne razmere za več kot dva milijona Palestincev v Gazi so bile iz dneva v dan slabše, primanjkovalo je vode, hrane, goriva… Prebivalci se niso imeli kam umakniti, saj je bil prehod Rafa z Egiptom zanje zaprt. Do sredine novembra je v izraelskih napadih umrlo več kot 14.000 ljudi, od tega več kot dve tretjini žensk in otrok. Izrael se ni oziral na pozive, naj ustavi napade na civiliste, se je pa v drugi polovici novembra ob posredovanju Katarja s Hamasom dogovoril za štiridnevno premirje, med katerim naj bi zagotovili dostavo humanitarne pomoči v Gazo, obenem sta strani sklenili dogovor o zamenjavi talcev, ki jih je zajel Hamas, za Palestince, zaprte v Izraelu. Strani sta se nato dogovorili še za podaljšanje premirja, a Netanjahu vztraja, da to ne pomeni konca vojne. Sicer pa je bilo med Izraelom in Palestinci napeto že prej, prihajalo je do spopadov. Izrael so do začetka vojne v Gazi pretresali tudi množični protesti proti sporni pravosodni reformi.
Vojni v Ukrajini ni videti konca; Azerbajdžan zavzel Gorski Karabah
Vojni v Ukrajini po skoraj dveh letih ni videti konca. Pozno spomladi so ukrajinske sile začele težko pričakovano protiofenzivo, a do jeseni večjih uspehov niso dosegle in frontne linije se od začetka leta niso bistveno premaknile. Prav tako niso bile uspešne različne mirovne pobude. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Zahod vse leto pozival k nadaljevanju vojaške pomoči, zaveznice so mu obljubile tudi bojne tanke in lovce F-16. Zimo 2022/2023 so v Ukrajini zaznamovali ruski napadi na infrastrukturo, spomladi sta obe strani okrepili napade z droni, pri čemer so ukrajinski dosegli tudi Moskvo, a večje škode niso povzročili. Je pa Rusijo pretresel junijski upor nekdanjega zaveznika predsednika Vladimirja Putina, vodje najemniške vojske Wagner, Jevgenija Prigožina. Čeprav naj bi se s Putinom pogodil o umiku v Belorusijo, je avgusta umrl v strmoglavljenju letala. Medtem ko Ukrajina ni dobila povabila v Nato, pa je Evropska komisija jeseni priporočila začetek pogajanj z njo o vstopu v EU. Med drugim je ocenila, da je država napredovala v boju proti korupciji. Na območju nekdanje Sovjetske zveze pa se je končal več desetletij trajajoč spor med Armenijo in Azerbajdžanom glede Gorskega Karabaha. Azerbajdžanske sile so v septembrski operaciji zasedle območje z večinskim armenskim prebivalstvom ter začele njegovo integracijo. To pa je vodilo v eksodus Armencev.
Dogovor o reformi plačnega sistema v javnem sektorju se odmika, nezadovoljstvo sindikatov pa krepi
Javni sektor je v leto 2023 vstopil s pričakovanjem o skorajšnjem začetku pogajanj o reformi plačnega sistema, ki naj bi jih po prvotnih načrtih sklenili do sredine leta. Hkrati naj bi se dogovorili še o odpravi plačnih nesorazmerij. A so se roki zamikali, z jesenskim odstopom ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik pa so pogajanja še bolj zastala in naj bi se po dvomesečnem premoru nadaljevala v začetku decembra. Nov skrajni datum za dogovor o plačni reformi in uveljavitev sprememb plačnega zakona, ki ga je Slovenija uskladila z Brusljem, je 30. junij 2024. Ker pa so hkrati v pogajanjih še precej narazen tudi pri odpravi plačnih nesorazmerij, se vse bolj krepi nezadovoljstvo med sindikati, ki ob tem do novega leta pričakujejo dogovor o načinu usklajevanja plač z inflacijo v letu 2024. Ena od dveh sindikalnih pogajalskih skupin 7. decembra pripravlja protestni shod pred vlado, nekateri omenjajo tudi možnost stavke v začetku 2024. Ob tem se bo z novim letom vlada znašla še pred dodatno težavo. Če se do konca leta ne dogovorijo, sklenjena sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides in šolskim sindikatom Sviz predvidevata ločena pogajanja o njihovih plačnih zahtevah. Do 3. januarja 2024 mora biti uresničena tudi odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah, na podlagi katere pravosodni funkcionarji pričakujejo dvig svojih plač. Prav januarska, sicer še neuresničena napoved premierja Roberta Goloba o 600 evrih dodatka pravosodnim funkcionarjem je dodatno spodbudila plačne zahteve drugih skupin. V skladu z dogovorom iz oktobra 2022 so se po 4,5-odstotnem dvigu v letu 2022 plače večini v javnem sektorju aprila povišale še za približno štiri odstotke. Dodatnega dviga je bil na podlagi dogovora iz decembra 2022 deležen del zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu.
Cene energentov še vedno regulirane, razmisleki o virih zanesljive oskrbe
Energetska kriza, ki je leto prej poskrbela za rekordne cene elektrike in plina ter veliko negotovost glede dobave plina pozimi po prekinitvi vezi z Rusijo, se je umirila. Do začetka oz. konca poletja so veljale regulirane cene elektrike in plina za gospodinjstva ter male in zaščitene odjemalce, sprejete lani jeseni, jih je pa nato vlada podaljšala še do konca leta. Cene na trgih so se sicer znižale, se je pa vlada vseeno odločila še za regulacijo cene 90 odstotkov porabljene elektrike za gospodinjstva v letu 2024, saj bi sicer položnice poskočile za 30 odstotkov, ter ob povečanju geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu še za regulacijo cen plina za gospodinjstva za čas kurilne sezone. Kljub pozivom k sprostitvi marž je še vedno veljala tudi regulacija cen bencina in dizla na bencinskih servisih zunaj avtocest ter cene kurilnega olja. Okrepila se je razprava o drugem bloku krške nuklearke, med drugim je bil v kabinetu predsednika vlade imenovan koordinator tega projekta, morebitni investitor, lastnik slovenske polovice elektrarne Gen energija, je v načrtih povečal predvideno moč novega reaktorja. V javni obravnavi je osnutek resolucije, ki predvideva dolgoročno rabo jedrske energije v Sloveniji, tudi z drugim blokom, zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektrike s kombinacijo jedrske in obnovljivih virov energije, vrata pa pušča odprta tudi za namestitev modularnih jedrskih reaktorjev na obstoječih energetskih lokacijah, kot je Termoelektrarna Šoštanj.
Zaradi povečanja migracij vse manj delujoč schengen
Hrvaška je 1. januarja postala članica schengna in na slovensko-hrvaški meji je bil odpravljen nadzor, a le do oktobra, ko se je Slovenija odločila za ponovno začasno vzpostavitev nadzora na meji s Hrvaško, pa tudi z Madžarsko. Razlog je povečanje števila nezakonitih prehodov meje, ki naj bi bilo posledica prevelike prepustnosti meje med Hrvaško in BiH. Slovenija je večkrat predlagala, da bi mejo z BiH pomagali varovati pripadniki evropske agencije Frontex, a v Zagrebu temu niso naklonjeni. Slovenija z uvedbo nadzora znotraj schengenskega območja ni osamljena, temveč ga je novembra izvajalo že 11 držav. Slovenska uvedba nadzora je bila v veliki meri posledica odločitve Italije, da uvede nadzor na meji s Slovenijo. Avstrija je nadzor, ki ga izvaja od leta 2015, tudi v letu 2023 podaljševala. Razlog za vse slabše delovanje schengna je nezmožnost članic EU, da bi dosegle dogovor o skupni migracijski politiki. Države so oktobra sicer dosegle dogovor o krizni uredbi v primeru množičnega prihoda migrantov v članico EU in med drugim predvideva obvezno solidarnost v obliki premestitve prosilcev za azil ali finančnega prispevka. Do sredine novembra je v Slovenijo nezakonito vstopilo več kot 53.000 ljudi, večinoma iz Hrvaške. Večina jih je sicer državo hitro zapustila, kljub temu so poleti poročali o prezasedenosti azilnih centrov, precej nezadovoljstva je bilo tudi med prebivalci krajev ob južni meji. Med migranti je bilo največ državljanov Afganistana, sledijo državljani Maroka in Pakistana, povečalo se je število Rusov.
Slovenija uspešna častna gostja jubilejnega Frankfurtskega knjižnega sejma
Slovenija se je na letošnjem 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu uspešno predstavila kot častna gostja. Dogodki, teh je bilo več kot 250, so bili dobro obiskani, medijska pokritost v nemškogovorečem svetu pa nad pričakovanji. Celoviti učinki častnega gostovanja bodo vidni šele v prihodnjih letih. V času sejma je bil eden od vrhuncev kulturnega programa največjega slovenskega kulturnega dogodka v tujini doslej razprodani simfonični in multimedijski spektakel Alamut skupine Laibach, navdušila je ljubljanska lacanovska šola, v strokovnem programu je bil največ pozornosti deležen Ljubljanski manifest o poglobljenem branju s prvopodpisano kanadsko pisateljico Margaret Atwood. Odmeval je tudi govor filozofa Slavoja Žižka na otvoritveni slovesnosti, v katerem se glede palestinsko-izraelske vojne ni enoznačno postavil na stran Izraela. Direktorja sejma Juergena Boosa je raznolik, a hkrati celovit nastop Slovenije navdušil.
Leto ministrskih odhodov
Vlada je leto začela z reorganizacijo, za katero je podporo dobila tudi na referendumu. Število ministrskih mest je tako povečala s 17 na 20, kar pa se je v času avgustovskih poplav izkazalo kot ovira učinkovitemu kriznemu ukrepanju, je priznal premier Robert Golob. Kljub temu za zdaj glede na dogovor koalicije nove reorganizacije ne bo. Je pa leto prineslo kar nekaj menjav ministrov v kvoti Gibanja Svoboda. Februarja je DZ za notranjega ministra imenoval Boštjana Poklukarja, potem ko je lani s tega mesta odstopila Tatjana Bobnar. Sredi oktobra je vodenje ministrstva za zdravje po julijskem odstopu Danijela Bešiča Loredana prevzela Valentina Prevolnik Rupel. Oktobra je DZ na Golobov predlog razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko in se seznanil z odstopnima izjavama ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana in ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Njihove funkcije začasno opravljajo ministri Marjan Šarec, Alenka Bratušek in Klemen Boštjančič. Če sta se Ajanović Hovnik in Bešič Loredan z odstopoma izognila interpelacijam, pa se je morala celotna vlada aprila zagovarjati zaradi očitkov o ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve in urada za demografijo ter nezadostnega ukrepanja na področju zdravstva in nezakonitih migracij, ki so jih v interpelaciji zapisali v SDS. Niso pa predlagatelji vložili nobenega predloga sklepa, zato je DZ opravil le razpravo.
Po supervolilnem letu čas za strankarsko samorefleksijo
Po lanskem supervolilnem letu je letošnje za politične stranke prineslo čas za samorefleksijo. Zaradi neuresničenih sicer smelih napovedi več reform so se pojavile napetosti v koaliciji, a so partnerice Gibanje Svoboda, SD in Levica junija prvo obletnico vlade zabeležile z oceno, da so v tem času Slovenijo vrnili v “tirnice normalnosti”. Vlada se je jeseni sicer soočila s strmim padcem javnomnenjske podpore, enako največja vladna stranka Gibanje Svoboda. Iz te so izključili poslanko Mojco Šetinc Pašek in svetovalca v kabinetu predsednice DZ Roberta Pavšiča. V SD je maja odmevala izjava vodje poslancev SD Janija Prednika, da je stranka izgubila vonj, okus in barvo. Ob kritikah o premiku stranke na sredino je po junijskem volilnem kongresu na čelu Levice dolgoletnega koordinatorja Luko Mesca septembra zamenjala Asta Vrečko. Med opozicijskima SDS in NSi je vedno več napetosti, zlasti ob medsebojnih očitkih o “paktiranju” z vladno koalicijo. Prvak NSi Matej Tonin je zatrdil, da stranka z vlado, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša, ne bo več sodelovala. Se je pa poslanec SDS Anže Logar spomladi skupaj z nekaterimi prepoznavnimi obrazi odločil za ustanovitev Platforme sodelovanja, namenjeni razpravam in nato predlogom političnim strankam. Stranke leto zaključujejo s pogledom proti evropskim volitvam, NSi je že predstavila programska izhodišča, v drugih strankah večinoma poteka evidentiranje kandidatov.
V Sloveniji trdovratno visoka inflacija
Slovenija je leto 2023 začela z 10-odstotno letno stopnjo inflacije, ki je v teku leta nihala na nekoliko nižjih ravneh, novembra pa se spustila na 4,9 odstotka. K inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, v zimskih mesecih v začetku leta tudi višje cene toplotne energije, v delu jeseni pa višje cene električne energije. Za prispevek k umirjanju inflacije je Evropska centralna banka med poletjema 2022 in 2023 kar 10-krat dvignila ključne obrestne mere, vlada je sprejela ukrepe za blaženje posledic energetske draginje, na cene hrane je skušala vplivati s projektom spremljanja cen košarice živil. V letu 2023 naj bi inflacija po napovedih analitikov v povprečju dosegla okoli 7,5 odstotka, leta 2024 naj bi se znižala na okoli 3,7 odstotka, cilju monetarne politike pri dveh odstotkih pa naj bi se približala leta 2025. Inflacija v Sloveniji vztraja višje od povprečja območja evra, med drugim zaradi višje rasti plač in večjega domačega trošenja.
Ob umirjanju gospodarske rasti poslabšanje javnofinančne slike
Ugodna gibanja na trgu dela so v letu 2023 spodbujala rast javnofinančnih prihodkov, do konca septembra so bili za 4,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Povečali so se tudi davčni prihodki, predvsem od obdavčitve podjetij in dohodnine, pa tudi zaradi rasti potrošnje, ki se konec leta sicer umirja. V celem letu 2023 naj bi bili prihodki po oceni vlade za deset odstotkov večji kot lani. Na drugi strani še hitreje rastejo javnofinančni odhodki, spodbujajo jih rast plač, subvencije za blaženje energetske krize in draginje ter investicije. V devetih mesecih so bili za 6,5 odstotka višji kot pred letom. Javnofinančni primanjkljaj, ki se je leta 2022 znižal na tri odstotke BDP, naj bi konec leta 2023 znašal 4,5 odstotka BDP. Gospodarska rast se ob tem umirja, v tretjem četrtletju je realni BDP na četrtletni ravni že utrpel padec. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je jeseni napoved letošnje rasti znižal za 0,2 odstotne točke na 1,6 odstotka, pri čemer mu je izhodišče za posodobitev napovedi poslabšalo tudi znižanje stopnje rasti gospodarske aktivnosti v letu 2022 s 5,4 odstotka na zgolj 2,5 odstotka, kar je imelo za posledico zamenjavo prvega moža statističnega urada.
Socialni dialog zaustavljen
Leto 2023 je minilo tudi v znamenju kritik socialnega dialoga oz. njegovi odsotnosti. Reprezentativne delodajalske organizacije so dlje časa opozarjale, da vlada krši pravila Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), saj da zakone sprejema mimo ESS, gradiva pošilja prepozno, roke za posredovanje pripomb pa postavlja nerealno. Kaplja čez rob njihovemu nezadovoljstvu je bil način priprave oz. sprejemanja zakonov o dolgotrajni oskrbi in delovnih razmerjih, zaradi česar so julija z argumentom, da ne želijo imeti le vloge statista, izstopili iz ESS, tako da so pogajanja v okviru tega organa vse odtlej zamrznjena. Kaj bo z usklajevanjem napovedanih sprememb zdravstvene, pokojninske, davčne in vnovič tudi delovne zakonodaje, tako ni jasno.
Brezposelnost na rekordno nizkih ravneh
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale zelo ugodne, zvrstilo se je več rekordov najnižje brezposelnosti doslej. Zavod RS za zaposlovanje je zadnje rekordno nizko število brezposelnih zabeležil septembra, ko je bilo v evidenci vpisanih 45.999 brezposelnih. Oktobra se je sicer ta številka zaradi izteka statusov študenta oz. iskalcev prve zaposlitve pričakovano zvišala, a je s 47.232 brezposelnimi še vedno na zgodovinsko nizkih ravneh. Za ugodnimi številkami pa se skrivajo tudi izzivi. Delodajalci v nekaterih dejavnostih tako še vedno tarnajo zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile, največ povpraševanja po delavcih pa je v gradbeništvu, zdravstvu in socialnemu varstvu, predelovalnih dejavnostih in izobraževanju. Delodajalci zato delovno silo še naprej iščejo v tujini, pri čemer v ospredju ostaja kadrovski bazen držav nekdanje Jugoslavije. Tuji delavci predstavljajo že okoli 15 odstotkov vseh delovno aktivnih v Sloveniji.
Ob nadaljevanju večjih infrastrukturnih projektov tudi zagon novih
Nadaljevali so se infrastrukturni projekti, kot so drugi tir med Divačo in Koprom, druga cev predora Karavanke in tretja razvojna os, storjeni pa so bili tudi pomembni koraki za zagon novih naložb. Objavljen je javni razpis za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje v sklopu novega Potniškega centra Ljubljana. Nadaljevalo se je tudi iskanje rešitev za boljšo letalsko povezljivost. V teku je tretji javni razpis za subvencioniranje letalskih povezav, vlada pa je letos predstavila tudi študijo o smotrnosti ustanovitve novega letalskega prevoznika. Odločitve še ni. Slovenske železnice so za dvig kakovosti storitev podpisale pogodbo za nakup še 20 novih potniških vlakov, pristojno ministrstvo pa je podelilo koncesije štirim izbranim avtobusnim prevoznikom. Področje infrastrukture so zaznamovale tudi menjave na čelu državnih podjetij. Pavla Hevko je na čelu projektnega podjetja 2TDK zamenjal Matej Oset, po medijskem razkritju domnevnega podkupovanja in kartelnega dogovarjanja pa se je s čela Darsa poslovil Valentin Hajdinjak. Začasno ga je nadomestil član uprave David Skornšek.
Obrambno ministrstvo hkrati spreminja bojni karakter vojske in uveljavlja njeno dvonamenskost
Avgustovski posnetki vojakov, ki s helikopterji rešujejo ljudi s poplavljenih območjih in pomagajo v intervencijah, so podkrepili pravilnost odločitev za nabavo večnamenske vojaške opreme. Konec novembra sta se na letališče Brnik opremljeni s plovci vrnili gasilski letali air tractor, ki jih je Slovenija prevzela letos. Še pred koncem leta naj bi v državo prišlo tudi prvo taktično transportno letalo spartan, obeta se nakup še drugega. Izbor dobavitelja osemkolesnikov po izstopu iz projekta boxer še ni končan, je pa ministrstvo ob okoli 20-milijonskem proračunu za razvojne investicije letos že podpisalo nekaj pogodb z domačo vojaško industrijo, med drugim za razvoj šestkolesne platforme Vepkov, bojne postaje Mangart 25 idr. Ob številnih dvignjenih obrveh pa je v vodo za zdaj padel poskus promocije vojaškega poklica z dokumentarno-resničnostno oddajo Vojak v akciji. Več uspeha so imele spomladanske zakonske spremembe, ki so omogočile zaposlovanje kandidatov brez opravljene srednje šole. Ob obsežnejšem štipendiranju in drugih promocijskih akcijah bo SV do konca leta na novo zaposlila več kot 300 ljudi.
Kmetje na ulicah slovenskih mest; kmetijska ministrica razrešena
Kmetje so letos z množičnimi protesti opozarjali na številne okoljske zahteve, ki po njihovem mnenju presegajo realne zmožnosti kmetovanja. Zahtevali so predvsem zmanjšanje območij Nature 2000. V luči številnih pokolov drobnice so kmetje letos tudi večkrat pozvali k odstrelu zveri. Kmete sta razburila tudi noveli zakona o zaščiti živali in o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Letos so odmevali tudi številni primeri odpoklicev sadja in zelenjave, pri katerih so odkrili presežene vrednosti pesticidov. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bila zato tarča kritik, da je njen nadzor hrane pomanjkljiv, potrošnike pa da obvešča prepočasi. To naj bi bil tudi eden od razlogov za razrešitev kmetijske ministrice Irene Šinko. Na evropskem nivoju pa je leto predvsem zaznamovalo sprejemanje stališča o predlogu Evropske komisije, da se dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU podaljša za deset let. Ker članice EU na več glasovanjih niso sprejele stališča o predlogu, bo komisija sama sprejela dokončno odločitev, napovedala je podaljšanje dovoljenja ob določenih pogojih in omejitvah.
Upokojencem novembra in decembra višje pokojnine, zakon o dolgotrajni oskrbi pripravljen na izvajanje
Vlada se je letos soočila z zahtevami po višjih pokojninah, ki jih je del upokojencev izražal tudi na protestnih shodih. Premier Robert Golob je pozive maja naslovil z napovedjo 100 milijonov evrov vrednega paketa ukrepov. Med njimi je zvišanje pokojnin v novembru in decembru za 1,8 odstotka prejemka, izplačanega oktobra, s čimer želi vlada izpolniti obljubo o 700 evrih zagotovljene pokojnine za 40 let pokojninske dobe brez dokupa še pred zaključkom leta. Upokojenci bodo decembra dobili tudi zimski letni dodatek, nekakšno božičnico. Znašal bo 40 odstotkov junijskega dodatka, ki je segal od 145 do 455 evrov. Socialnim partnerjem je vlada sicer julija poslala tudi izhodišča pokojninske reforme z različnimi scenariji, podan je tudi predlog o zvišanju upokojitvene starosti za dve leti. Vlada je poleg tega izpolnila zavezo z lanskega referenduma o dolgotrajni oskrbi in skozi parlamentarno sito spravila nov zakon o dolgotrajni oskrbi. V uporabo bo stopal postopno skoraj dve leti, kot pravice pa prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek. Sprva bo izvajanje zakona financirano iz proračuna, od 1. julija 2025 pa z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od bruto plač, ki ga bodo plačevali delodajalci in delojemalci, oziroma od neto pokojnin.
RTVS z novima organoma upravljanja in vodenja, vlada zagotovila dodatna sredstva
Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je junija dobila nov svet zavoda, sredi avgusta pa še novo štiričlansko upravo, ki jo vodi Zvezdan Martić. Sledila so imenovanja direktorjev televizije, radia in digitalnih vsebin, nova uprava pa je z umikom opominov pred odpovedjo več kot 30 zaposlenim obnovila socialni dialog z leto dni stavkajočimi. S tem je največji javni medij prešel v nov način upravljanja po številnih zapletih, najprej z referendumsko in nato še ustavno presojo, ki jo je zahteval del nekdanjega vodstva. Novela zakona o RTVS je bila sicer pretrd oreh za ustavno sodišče, ki je po več mesecih in poskusih ugotovilo, da bo v tej sestavi težko prišlo do odločitve, zato je preklicalo sprva sprejeto odločitev o začasnem zadržanju, zaradi katere je RTVS kar nekaj časa vodilo vodstvo z omejenimi pooblastili. RTVS je sicer v rdečih številkah, jim je pa vlada za letos in prihodnje leto obljubila skupaj 15 milijonov evrov dodatnega denarja. Medtem so v nezavidljivem finančnem položaju ob dvigu stroškov tiska in distribucije tudi tiskani mediji. Boljše čase naj bi sicer zanje prinesla nova medijska zakonodaja, ki jo je napovedala ministrica za kulturo Asta Vrečko. V javno razpravo naj bi prišla do konca leta.
Na sodišču več vidnih gospodarstvenikov, epilog v zadevi Balkanski bojevnik
Delo na sodiščih je bilo v znamenju sojenj nekaterim vidnim gospodarstvenikom, epiloga v zadevi Balkanski bojevnik in obsodbe Silva Drevenška. V Kopru na sojenjih Sergeju Racmanu v zadevi Marina in prvemu možu DZS Bojanu Petanu zaradi izčrpavanja DZS še poteka zasliševanje prič. So pa končali sojenje nekdanjemu prvemu možu NFD Holdinga Stanislavu Valantu. Spoznan je bil za krivega zlorabe položaja pri vodenju Hotelov Bernardin. V Mariboru sta bila zaradi preprodaje delnic elektro podjetij obsojena nekdanji prvi mož Nove KBM Matjaž Kovačič in lastnik Dela Revij Matej Raščan. Zaradi poslovne goljufije pri vodenju Probanke pa sta bili obsojeni nekdanji članici uprave Romana Pajenk in Milana Lah. V Celju se nadaljuje sojenje v zadevi Teš 6, na sojenju v Ljubljani pa je bil župan Zoran Janković oproščen obtožb v zadevi parkirišča v Stožicah. Epilog je s priznanjem krivde večine obtoženih dobila zadeva Balkanski bojevnik, v zadevi Kavaški klan pa je steklo sojenje v novi podobni zadevi. Kristijan Kamenik je bil v že tretjem sojenju oproščen štirikratnega umora v Tekačevem, Silvo Drevenšek pa je zaradi trojnega umora v Gerečji vasi pravnomočno obsojen na 30 let zapora. Prav toliko časa bosta v zaporu, če bosta sodbi postali pravnomočni, tudi Sebastien Abramov za umor Sare Veber in Branko Krklec za umor dveh pomočnikov sodnega izvršitelja.
Na Kosovu kljub dogovoru o normalizaciji odnosov številni incidenti
Čeprav sta srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti ob posredovanju EU zgodaj spomladi pristala na dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, do konca leta napredka v odnosih ni bilo, na severu Kosova pa so se vrstili incidenti. T. i. ohridski sporazum sicer ne pomeni, da bo Srbija formalno priznala Kosovo, a zavezala se je, da ne bo ovirala njegovega vstopa v mednarodne organizacije, pa tudi, da bo priznala kosovske potne liste. Po drugi strani bi morala Priština pristati na oblikovanje skupnosti srbskih občin na severu Kosova. Najhujši incident se je zgodil septembra, ko je bil v napadu oborožene skupine ubit kosovski policist, v spopadih med kosovsko policijo in pripadniki skupine pa še trije napadalci. Odgovornost za incident je prevzel nekdanji podpredsednik največje stranke Srbov na Kosovu Milan Radoičić, v Beogradu pa vsakršno odgovornost zavračajo. Maja pa je bilo med protesti kosovskih Srbov ranjenih tudi več pripadnikov Kforja. Srbi so protestirali, potem ko so bili na volitvah za župane občin z večinskim srbskim prebivalstvom, ki so jih bojkotirali, izvoljeni albanski župani.
V Evropi številna neurja, v Turčiji in Siriji uničujoč potres
Naravne nesreče so v letu 2023 terjale številne žrtve. Največ ljudi, skoraj 60.000 je umrlo v potresu, ki je februarja stresel območje na meji med Turčijo in Sirijo. Večina žrtev je bila v Turčiji, kjer so se zaradi nekakovostne gradnje zrušile tudi številne nove stavbe. Septembra je potres prizadel Maroko, umrlo je skoraj 3000 ljudi, zelo je bilo poškodovano staro mestno jedro Marakeša. Oktobra je streslo zahod Afganistana, kjer je umrlo okoli 1500 ljudi. Precej žrtev so po svetu terjali cikloni, neurja z vetrom in točo ter poplave. V srednji Evropi so si poleti ujme sledile ena drugi. V Italiji sta škodo povzročala orkanski veter in toča, Slovenijo in Avstrijo so prizadele hude poplave. Te so žrtve terjale tudi v Grčiji, Bolgariji in Turčiji, najhuje pa je bilo v Libiji, kjer je zaradi porušenja jezov v mestu Derna življenje izgubilo na tisoče ljudi. V Sredozemlju so poleti beležili rekordno visoke temperature, ki so prispevale k širjenju obsežnih požarov. Eden večjih je zajel grški Rodos. Po mnenju strokovnjakov so vse ekstremnejši vremenski pojavi posledica segrevanja ozračja. Po napovedih evropske službe za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus bo leto 2023 najbolj vroče leto v zgodovini človeštva. Junij, julij in avgust so bili globalno gledano najbolj vroči od začetka beleženja leta 1940. Avgusta je bila zabeležena tudi najvišja svetovna mesečna povprečna temperatura morske površine doslej. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je septembra opozoril, da se je podnebni zlom že začel.
Ustanovljen Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Moderna galerija in Jak z novim vodstvom
Na področju kulture je odmevala združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila prejšnja vlada pod vodstvom premierja Janeza Janše, v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Vlada je sklep o ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, na podlagi katerega sta se združila omenjena muzeja, sprejela 19. januarja. Do menjave vodstva je prišlo v Moderni galeriji. Od 1. julija galerijo kot v.d. vodi kustosinja in muzejska svetovalka Martina Vovk, ki jo je na to mesto imenovala ministrica za kulturo Asta Vrečko, potem ko je sprejela ponujeni odstop dotedanjega direktorja Aleša Vaupotiča. Slednji je bil na mesto direktorja Moderne galerije imenovan aprila 2021, a so tako zaposleni kot organi zavoda v javnih pismih opozarjali na slabo vodenje zavoda ter ga tudi pozvali k odstopu. Aprila pa je bila za direktorico Javne agencije za knjigo RS imenovana Katja Stergar. Stergar je sicer agencijo kot v.d. vodila od 1. novembra lani, imenovana je bila, ko je z mesta direktorja odstopil Dimitrij Rupel.
Filmu Babičino seksualno življenje Urške Djukić tudi francoski cezar
Animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić je svoj uspeh po nagradah na več festivalih v tujini okronal s francosko filmsko nagrado cezar v kategoriji najboljši animirani kratki film. Slovensko-francoska koprodukcija je s tem med svoja priznanja dodala še nacionalno francosko nagrado, potem ko je decembra 2022 prejela tudi nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film. Slovenijo je na tekmovanju za pesem Evrovizije v britanskem Liverpoolu zastopala skupina Joker Out s pesmijo Carpe Diem. Nastop je skupina unovčila tudi za promocijo svoje glasbe na klubski sceni po Evropi ter nazadnje za razprodani koncert v ljubljanskih dvorani Stožice. Podelitev Prešernovih nagrad je zasenčila odločitev pisateljice Svetlane Makarovič, ki je leta 2000 zavrnila nagrado za življenjsko delo zaradi takratnega sonagrajenca patra Marka Ivana Rupnika, da ji jo ministrstvo za kulturo v celoti vrne. Ministrstvo ji je izplačalo denarni del nagrade, na zahtevo poslanske skupine NSi pa se je primer znašel na seji komisije DZ za nadzor javnih financ ter zatem še na računskem sodišču in komisiji za preprečevanje korupcije. Ta ga je nato odstopila policiji.
Športniki poskrbeli za nove mednarodne uspehe, država za več sredstev za šport
Slovenski športniki so poskrbeli tudi za odmevne mednarodne uspehe. V Planici so na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanje medalje osvojili v skakalnem taboru. Timi Zajc je postal svetovni prvak na veliki skakalnici, moška reprezentanca pa na ekipni tekmi. Mešana ekipa je osvojila bron. Odbojkarji so s 3. mestom že tretjič zapored osvojili medaljo na EP in si prek uvrstitve na lestvici tako rekoč zagotovili mesto na olimpijskih igrah v Parizu prihodnje leto. Košarkarji so na svetovnem prvenstvu na Japonskem in Filipinih pod vodstvom Luke Dončića uvrstili v izločilne boje in osvojili 7. mesto. Za novo nogometno pravljico so poskrbeli reprezentanti, ki bodo po uspešnem novembrskem zaključku kvalifikacij po 14 letih znova nastopali na velikem tekmovanju – EP 2024 v Nemčiji. Za nasmehe na obrazih športnih navdušencev so znova skrbeli kolesarji, ki so po vrhunskih rezultatih posegali celo sezono. Odmevala je predvsem zmaga Primoža Rogliča na dirki po Italiji in drugo mesto Tadeja Pogačarja na dirki po Franciji. Pogačar je sezono končal s 17 zmagami in je ostal na vrhu svetovne kolesarske lestvice. Za dobre obete pred OI v Parizu je s srebrno medaljo na SP poskrbel metalec diska Kristijan Čeh. V športnem plezanju je znova blestela Janja Garnbret z dvema zlatima in srebrom na SP. Da so tudi športni funkcionarji lahko izjemni glasniki države pa še naprej dokazuje Aleksander Čeferin. Ta je aprila prejel nov štiriletni mandat na vrhu Evropske nogometne zveze Uefe. Medtem so v preteklem letu v vladi obljubili postopno povišanje sredstev za šport. Državna sredstva so se v tem letu povečala za sedem milijonov na 41,2 milijona evrov. Predstavniki novega ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in novega vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije s Franjem Bobincem na čelu pa so se zavezali tudi k tesnejšemu sodelovanju.
Svetovno prvenstvo nordijcev pika na i na področju športnih dogodkov v Sloveniji
Slovenija se je znova preizkusila v vlogi organizatorke mednarodnih športnih tekmovanj na vrhunski ravni. Tako je od konec februarja in v začetku marca v Planici potekalo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Največji športni dogodek v državi je Slovenijo postavil v središče svetovnega zimskega športnega dogajanja. V Planici se je zbralo 2000 športnikov in spremljevalcev iz 64 držav, ki so se potegovali za 24 kompletov kolajn. Veljaki Mednarodne smučarske zveze so pohvalili brezhibno izvedbo dogodka, nekaj grenkega priokusa je pustil zgolj slabši obisk od pričakovanj. V 11 dneh se je v Planici zbralo 63.000 gledalcev, cilj prirediteljev je bil nad 100.000. Panožne zveze in posamični klubi so organizirali tudi številna druga mednarodna tekmovanja, ki so že stalnica na mednarodnih koledarjih. Kranjska Gora (alpsko smučanje), Pokljuka (biatlon), Planica in Ljubno (smučarski skoki) ter Rogla (deskanje) so vsi gostili tekme na ravni svetovnega pokala. Dirka po Sloveniji je v svojem junijskem terminu znova privabila mednarodno kolesarsko občinstvo. Najboljši športni plezalci pa so se v Kopru pomerili v težavnosti. V mladinskem športu je veliko pozornosti pritegnil olimpijski festival evropske mladine (Ofem), ki je konec julija v Maribor privabil 2400 mladih športnikov iz 48 držav.
