Pravico pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je podprlo 54,84 odstotka volivcev, proti jih je bilo 45,16 odstotka. Za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ se je zavzelo 70,83 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 29,17 odstotka.
Na referendumu o gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene je za glasovalo 66,66 odstotka, proti pa 33,34 odstotka. Na referendumu o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo pa je za glasovalo 51,56 odstotka volivcev, proti 48,45 odstotka, še kažejo delni in neuradni izidi.
Predsednik vlade Robert Golob se je po tistem, ko so bili znani prvi delni rezultati, zahvalil vsem volivcem za izraženo podporo na referendumih in izrazil veselje, da so volivci pokazali, da se zavedajo pomena vprašanj, ki so jim bila postavljena na referendumih. Vse to je po Golobovih besedah znak, da volivci resno jemljejo svojo državljansko pravico.
Golob je zagotovil, da ima vlada glede nekaterih vprašanj, o katerih je politika danes za mnenje vprašala volivce, že pripravljene zakonske podlage. Po Golobovih navedbah te še niso popolne in jih bodo z ministrstvi prilagodili, da bodo zdržale pravno presojo, tudi morebitno ustavno. Pri pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in pri gojenju ter predelavi konoplje v medicinske namene so zakonske podlage pripravljene v največji meri in do konca leta bi lahko imeli predloge zakonskih rešitev, je še dejal Golob.
Manj so bili z izidom referendumov zadovoljni v največji opozicijski stranki SDS. Opozorili so, da je bilo referendumsko vprašanje o preferenčnem glasu zavajajoče in da ukinitev volilnih okrajev pomeni siromašenje podeželja. Raba konoplje v medicinske namene je medtem v Sloveniji že urejena, so poudarili.
Vprašanji o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in osebni rabi konoplje bi po prepričanju Jelke Godec medtem potrebovali neko širšo razpravo. Pri teh vprašanjih bi morala koalicija ne glede na referendumski izid upočasniti zadeve in se posvetovati s stroko. “Rezultat referendumov kaže, da so ljudje pri teh vprašanjih neodločeni in zato bi bilo treba upoštevati strokovna mnenja,” je poudarila.
V drugi največji koalicijski stranki SD pa so po prvih delnih neuradnih izidih referendumov opozorili, da v SD niso zagovarjali hkratne izvedbe evropskih volitev in referendumov. Podpredsednik SD Luka Goršek je sicer dejal, da bi morala koalicija čim prej pripraviti zakonsko podlago za uvedbo preferenčnega glasu in uporabo konoplje v medicinske namene.
Goršek je ocenil, da volivci niso imeli dovolj informacij o referendumskih vprašanjih glede omejene rabe konoplje za osebno rabo in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. “Dejstvo pa je, da so to res taka vprašanja, ki si zaslužijo, da se jim posvetimo,” je dejal. Po njegovih besedah je treba počakati na končne rezultate referendumov.
S hkratno izvedbo evropskih volitev in referendumov se niso strinjali niti v Novi Sloveniji. Po njihovem mnenju je hkratna izvedba evropskih volitev in posvetovalnih referendumov ovirala razprave o temah, ki so pomembne za Evropsko unijo. Poslanec NSi in kandidat za evropskega poslanca Janez Cigler Kralj je v izjavi za medije ocenil, da je Poleg tega hkratna izvedba povzročila nemalo organizacijskih težav tudi Državni volilni komisiji.
V Piratski stranki so kot organizatorji kampanje za vse tri posvetovalne referendume pozdravili izide, ki kažejo na podporo volivcev pri vseh štirih referendumskih vprašanjih. Razočarani pa so nad pomanjkanjem vsebinske razprave glede referendumskega vprašanja o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.
Nad pomanjkanjem možnosti za kakovostno razpravo v referendumski kampanji so razočarani tudi v Stranki mladih Zeleni Evrope. V stranki, ki je bila med organizatorji kampanje vseh treh referendumov, so opozorili na veliko količino strašenja v kampanji, a poudarjajo, da so z rezultatom zadovoljni, so sporočili za STA.
V Društvu za dostojno starost Srebrna nit pa so pozdravili podporo referendumu o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po njihovih navedbah je podpora “dokaz modrosti in poguma”, da volivcev od tovrstnega glasovanja ni odvrnilo zavajanje. Izrazili so pričakovanje, da bo vložen zakon podoben tistemu, ki so ga pripravili sami, a ga je zavrnil državni zbor.
Preštevanje glasovnic je sicer potekalo počasneje, kot so to predvidevali na Državni volilni komisiji (DVK). Direktor DVK je pojasnil, da je za počasno štetje glasov krivo to, da so morale volilne komisije vnašati izide za štiri referendumske vprašanja in evropske volitve hkrati.
Vir: STA
