Klugler je drugi mandat na čelu slovenjgraške občine pravzaprav začel že 20. oktobra lani, ko je postalo jasno, da na lokalnih volitvah ne bo imel protikandidata. Tako pri drugem mandatu, kot pravi, praktično ni bilo sprememb in da so z ekipo na mestni občini preprosto nadaljevali delo in projekte, ki so jih začeli v prejšnjem mandatu, prav tako že načrtujejo nove.
Za razliko od prejšnjega mandata pa ima v novoizvoljenem mestnem svetu županova lista največ svetnikov, skupno osem od 25. Že pred volitvami je Klugler dejal, da koalicije ne bo sklepal, enako pravi po volitvah, saj verjame, da bo tudi v prihodnje sodelovanje v mestnem svetu “odlično“.
Ob tem je napovedal, da bo upošteval predloge vseh list, ki so se uvrstile v mestni svet. “Vsi so bili izvoljeni od Slovenjgradčanov in vsak je imel nek svoj program, ki ga je predstavil in s tem nagovoril svoje volivce. In prav je, da župan dela za vseh 17.000 Slovenjgradčank in Slovenjgradčanov,” je dejal 46-letni Klugler.
Imenoval je že dva podžupana, ki sta ista kot doslej, to sta Peter Pungartnik in Martina Šisernik. “O tretjem podžupanu zaenkrat še nismo razpravljali oziroma nismo niti še česarkoli potrjevali,” je dejal župan. Po statutu mestne občine so namreč možni trije podžupani. Po nedavnem odhodu vodje urada župana pa Klugler pravi, da se kakšne večje spremembe v občinski upravi ne obetajo.
Že pred volitvami je kot enega najpomembnejših vsebinskih projektov novega mandata napovedal spremembe občinskega prostorskega načrta, ki bi nato po potrditvi predstavljal vizijo razvoja mesta in občine za naslednja desetletja.
“Verjamem, da bomo v štirih letih oziroma proti koncu mandata že lahko obravnavali osnutke, predloge občinskega prostorskega načrta na mestnem svetu oziroma da bomo vsaj že pri drugih mnenjih, ker vemo, da so postopki tovrstnega sprejemanja zelo dolgotrajni, to pa predvsem zaradi usklajevanj vseh mnenj nosilcev urejanja prostora, ki jih v naši državi ni malo,” je časovne načrte v zvezi s tem predstavil župan.
Trenutno je v pripravi analiza prostora, ki naj bi pokazala, kaj bo Slovenj Gradec potreboval v prihodnjih desetletjih, kakšne bodo denimo napovedi povečanja števila prebivalcev, koliko bo posledično potrebnih novih oddelkov v vrtcih in šolah. Občina bo potrebovala tudi nove prostore za razvoj podjetništva, župan napoveduje tudi ustrezno zaščito najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč.
S področja kmetijstva, kjer je v Mislinjski dolini pomembno gojenje hmelja, se občina med drugim zavzema za 200-metrski odmik hmeljišč od strnjenega naselja. To je predlagala že v aktualnem spreminjanju prostorskega načrta, a po županovih besedah kmetijsko ministrstvo temu ni naklonjeno, “kajti njihova zakonodaja dopušča pet- oziroma 20-metrski odmik”. Župan verjame, da bodo lahko vsa takšna odprta vprašanja rešili ob sprejemanju novega občinskega prostorskega načrta. Želi si načrt, “ki bo omogočal dobro počutje v Slovenj Gradcu, zdravo okolje in razvoj občine na vseh področjih”.
Glede dolgotrajnega umeščanja južne obvoznice v prostor je Klugler dejal, da so zdaj z vsemi nosilci urejanja prostora uskladili želje iz prvih mnenj, opredelili so se tudi do stališč in pripomb iz javne razgrnitve. Trenutno pripravljajo še zadnji elaborat nadomeščanja kmetijskih zemljišč.
Sicer pa je župan zagovornik spodbujanja samooskrbe in ekološkega kmetovanja, a ob tem z žalostjo ugotavlja, da se zelo malo kmetovalcev prijavlja na razpis, ki ga občina vsako leto objavi za spodbujanje ekološkega kmetovanja. Glede kakovosti zraka pa je povedal, da bo občina tudi letos v proračunu namenila sredstva za monitoring zraka. Osnutek proračuna bodo svetniki predvidoma sprejemali 6. februarja, predlog pa konec februarja, je napovedal.
V občini in širše je lani odmevala še ena okoljska tema, nezakonito odložena sadra. Kupi sadre so še vedno prisotni, zato so s slovenjgraške občine, kjer so nad ravnanjem pristojnih služb razočarani, na ministrstvo, pristojno za okolje, poslali nov dopis. Zanima jih, kdo je odgovoren za to, da se kupi sadre čim prej ustrezno odpeljejo na deponijo. Že večkrat so jih tudi pozvali, naj predložijo končno poročilo o onesnaženju tal s sadro na območju Mestne občine Slovenj Gradec, a ga do danes še niso prejeli.
Sicer pa bo občina v novem mandatu predvidoma gradila tudi nov blok neprofitnih stanovanj, prav tako novi vrtec z devetimi oddelki v Pamečah, kjer bo uredila tudi večnamensko dvorano. Župan upa, da bodo lahko že letos izbrali izvajalca za gradnjo. “To bo eden od večjih projektov. Drugi večji projekt v tem mandatu bo prizidek zdravstvenega doma,” je dejal.
A za ta prizidek finančna konstrukcija še ni zaprta, saj občina sama za naložbo, ocenjeno na okoli sedem milijonov evrov, ne more zagotoviti še potrebnih pet milijonov, potem ko je nekaj sredstev že pridobila na razpisu ministrstva za zdravje. Zato župan poziva ministrstvo, da razpiše še dodatna sredstva za gradnjo objektov na primarni zdravstveni ravni.
Medtem je bila največja naložba minulega mandata bazenski kompleks, ki pa se v trenutnem času energetske krize sooča z velikimi stroški obratovanja. “Že pri samem načrtovanju tovrstnega kompleksa smo se zavedali, da so obratovalni stroški visoki, ampak smo zavestno šli v investicijo. Da pa se bo zgodil takšen porast energentov, si nihče ni znal predstavljati,” je dejal župan.
Občina je lani z rebalansom proračuna pomagala pokriti minus v poslovanju bazena. Kot je v pogovoru povedal župan, so naredili temeljito analizo poslovanja, stroške so znižali na minimum, upravljavci hkrati veliko delajo na promociji. “Zagotovo bo tudi v letošnjem proračunu postavka, kjer bomo nekako morali pokrivati določen primanjkljaj prihodkov na tem kompleksu,” je dejal. Objekt je sicer med občani in širše dobro sprejet, je dodal.
Dobro so občani sprejeli tudi možnost sodelovanja v participativnem proračunu, ki so ga v občini zastavilo dvoletno. Naslednji participativni proračun bo tako v letu 2024.
Župan Klugler je prepričan, da bo Mestna občina Slovenj Gradec v prihodnjih nekaj letih ena od bolj zanimivih v Sloveniji za bivanje. “Že zdaj smo zanimivi, glede na rezultate računskega sodišča, da smo najcenejša občina mestna občina in četrta najcenejša občina v Sloveniji za življenje povprečne tričlanske družine,” je spomnil župan.
Besedilo: Vesna Pušnik Brezovnik
