Številne težave inšpektorjev pri preverjanju spoštovanja karantenskih odločb

  • Pixabay
Zdravstveni inšpektorat je v torek opravil 446 nadzorov spoštovanja izdanih karantenskih odločb. Ugotovil je šest kršitev, torej da osebe ni bilo na navedenem naslovu, sicer pa se inšpektorji tudi ob spremstvu policistov soočajo s številnimi težavami. Nekateri ne odprejo vrat, v 18 primerih je bil na karantenski odločbi navedeni naslov lažen.

Opolnoči je začel veljati spremenjen odlok, po katerem bodo na kontrolnih točkah Gruškovje, Obrežje, Metlika in Jelšane na meji s Hrvaško, Pince na meji z Madžarsko ter na letališču Jožeta Pučnika odločbe o karanteni vročali le še med 6. in 22. uro. Le na Obrežju jih vročajo ves čas.

Na kontrolnih točkah z Avstrijo in Italijo ter na letališčih Edvarda Rusjana Maribor in Portorož podatke zbira policija in jih posreduje ministrstvu za zdravje, ki odločbo o karanteni vroči na naslovu prebivališča ali naslovu, kjer oseba prestaja karanteno v Sloveniji, je na današnji vladni tiskovni konferenci spomnil namestnik generalnega direktorja Policije Tomaž Pečjak.

V zadnjih treh dneh je bilo sicer 95 odstotkov odločb o karanteni izdanih neposredno na mejnih prehodih, preostalih pet odstotkov pa na podlagi posredovanih podatkov na stalnem naslovu oz. naslovu prestajanja karantene, je povedal Pečjak.

Učinkovitejše vročanje odločb omogoča tudi hitrejši nadzor. V torek je tako zdravstveni inšpektorat opravil 446 nadzorov karantene, je povedal vladni govornik Jelko Kacin. 372 oseb so inšpektorji našli na naslovu, ki je naveden na karantenski odločbi. Kršitev so ugotovili šest, v petih primerih pa dostop do zasebnega zemljišča kljub policijskemu spremstvu ni bil mogoč.

V 18 primerih je bil naslov, naveden na karantenski odločbi, lažen, v 18 primerih pa oseba ni odprla vrat. V 27 primerih ni bilo mogoče najti osebe, ker se je na naslovu nahajal večstanovanjski objekt, na odločbi pa ni bila navedena številka stanovanja.

Po besedah Kacina so izdajatelje karantenskih odločb dodatno opozorili, da morajo pobrati natančen naslov, na katerem se bo nahajala oseba, ki ji je izdana karantenska odločba.

Pečjak je sodelovanje policije in zdravstvenih inšpektorjev na terenu pohvalil kot “zelo dobro” in “tvorno”. Glede lažnih ali pomanjkljivih podatkov, ki jih podajajo ljudje pri izdaji karantenske odločbe, je poudaril, da je sicer za inšpekcijski nadzor pristojen inšpektorat, vendar pa velja, da kršitve pomenijo uvedbo inšpekcijskega postopka, ki lahko vodi v ugotovitev o prekršku, v skrajni fazi pa celo do suma storitve kaznivega dejanja. Napovedal je, da bodo skušali policisti že na meji ob preverjanju dokumentov zbrati dodatne podatke, ki bodo omogočali učinkovit in jasen inšpekcijski nadzor.

V torek sprejete spremembe odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 na mejnih prehodih dopolnjujejo tudi določila o dokazilih, ki jih oseba predloži mejnim organom, da dokaže, da ne prihaja iz države z epidemiološko visokim tveganjem (države na rdečem seznamu). Kot dokazila štejejo na primer originalni račun za plačilo nastanitve, dokazilo o lastništvu nepremičnine ali plovila, na katerem je oseba bivala, uradni seznam posadke v primeru najema plovila, potrdilo o plačilu turistične takse oziroma drugo primerno dokazilo.

Kot je pojasnil Pečjak, je odlok doslej določal izključno točno določena dokazila, s spremembo pa se nabor širi na “druge dokaze”. Še vedno bo končna presoja pripadla policistu, ki lahko denimo za podatke, ali je oseba zapustila ozemlje Hrvaške, prosi tudi hrvaško policijo.

Je pa Pečjak posvaril, da vsako dokazilo ne bo dovolj za izogib karanteni. Le en račun za kavo ali kosilo na Hrvaškem denimo ne bo zadostoval, prav tako ne bodo dovolj dokazila, ki bi jih lahko oseba našla na svetovnem spletu ali bi ji jih dali prijatelji. Dokazilo mora biti personalizirano in dokazovati, da je bila oseba ves čas prisotna v državi, ki ni na rdečem seznamu, denimo na Hrvaškem.

Sprememba odloka je tudi pri dvolastnikih, torej osebah, ki so lastniki ali najemnik zemljišč v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje in prehajajo državno mejo zaradi opravljanja kmetijskih del. Tem ob vstopu ne bo treba predložiti negativnega testa na covid-19, a le, če bodo dokazali, da gredo opravljati kmetijska dela, je dejal Pečjak.

Kacin je povedal tudi, da so se v torek v Sloveniji srečali predstavniki slovenskega in hrvaškega inštituta za javno zdravje, tudi oba direktorja Milan Krek ter Krunoslav Capak. Izrazil je prepričanje, da bo Hrvaška, zlasti po nočnem burnem dogajanju v Beogradu in ob poslabševanju epidemiološke situacije v državah Zahodnega Balkana, “zagotovo ukrepala v korist svoje verodostojnosti, zlasti pa zato, da zaščiti zdravje svojih državljanov in drugih državljanov, ki so trenutno na ozemlju Republike Hrvaške”.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila