Poklukar: V strategiji cepljenja proti covidu-19 61 cepilnih centrov, na mizi pogodba za dodatnih 349.000 cepiv Pfizerja

Posodobljena nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19 določa 61 cepilnih centrov, od tega 13 v bolnišnicah, natančno pa opredeljuje prednostne skupine za cepljenje, je predstavil minister za zdravje Janez Poklukar. Ob tem je dejal, da imajo danes v podpisu pogodbo za dodatnih 349.000 cepiv Pfizerja, na katere računajo v drugem četrtletju.
FOTO: Aljaž Uršej
Posodobljena nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19

Kot je na današnji vladni novinarski konferenci poudaril minister za zdravje, ki je svoj mandat nastopil prejšnji teden, se je pomembno zavedati, da je cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni. S cepljenjem bomo po njegovih besedah zmanjšali težje poteke bolezni covid-19, razbremenili zdravstveni sistem ter ponovno zagnali gospodarsko in družbeno življenje.

Cilj je precepiti 60 odstotkov prebivalstva, saj bomo samo na ta način zmanjšali prenos okužbe do te mere, da bomo lahko epidemijo učinkoviteje obvladovali, je pojasnil minister.

S strategijo cepljenja – posodobljeno strategijo je vlada sprejela v ponedeljek zvečer – pa se po ministrovih besedah ne zagotavlja samo jasno načelo, kako in kdaj bo kdo cepljen, ampak tudi ustrezno število cepilnih centrov, cepilnih mest in mobilnih cepilnih enot. Cepljenje se v skladu s strategijo izvaja na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju po prednostnih skupinah.

Tako je določenih 61 cepilnih centrov, od tega 13 v bolnišnicah, kjer se cepijo predvsem zdravstveni delavci in sodelavci, po odločitvi stroke pa tudi določeni kronični bolniki. En cepilni center je opredeljen kot vojaška zdravstvena enota, eden pa tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je navedel minister. NIJZ po njegovih besedah tudi primarno skrbi za razdeljevanje cepiva.

Prednostne skupine za cepljenje po ministrovih navedbah ostajajo enake kot doslej, in sicer so določene z opredeljevanjem tistih, ki jih je treba cepiti, da se ohrani največ življenj in zdravja. Pri tem pa je glavni kriterij starost. Za zdravstvenimi delavci se tako najprej cepi starejše po starostnih skupinah nad 80, nad 75 oziroma nad 70 let. Nato pa je na vrsti skupina ranljivih kroničnih bolnikov ne glede na starost, pri čemer ima odločilno vlogo pri uvrstitvi osebe v prednostno skupino osebni zdravnik.

Preberi še:  Z žalno sejo so se poklonili častnemu občanu slovenjgraške občine Jožetu Potočniku

V naslednji skupini so po Poklukarjevih navedbah na vrsti diplomati in uslužbenci ministrstev, ki potujejo v tujino zaradi predsedovanja svetu EU v letošnjem letu, in pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na misije v tujino. Sledijo pa osebe, starejše od 65 let, in zaposleni v vzgoji in izobraževanju, pa tudi poslanci, državni svetniki, predstavniki vlade in ustavnega sodišča. Nato so na vrsti kronični bolniki, stari med 18 in 64 let, nato pa osebe, stare od 60 do 64 let. Za njimi so na vrsti zaposleni v kritični infrastrukturi in nato vsi ostali, je naštel minister.

Kdaj točno bi lahko začeli s cepljenjem zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ni znano. Bodo pa tudi znotraj šolstva organizirane prednostne skupine, tako bodo najprej na vrsto prišli vzgojitelji v vrtcih in učitelji prvih treh razredov, morda prvih petih, pa tudi učitelji, starejši od 50 let, je pojasnil minister.

Kot je dejal, zaenkrat nima podatkov, da bi kdorkoli zavračal cepljenje s katerim koli cepivom. Cepiva namreč ni mogoče izbirati. Tako se za mlajše od 65 let trenutno uporablja cepivo AstraZenece, ki je sicer namenjeno tudi starejšim prebivalcem z zmanjšano pokretnostjo na domu, zanje pa se po nedavno objavljeni študiji lahko uporablja tudi Pfizerjevo cepivo, je pojasnil minister.

“Prizadevamo si, da bomo v čim krajšem možnem času zagotovili zadostne količine cepiva za vse prebivalce,” je poudaril. Pojasnil pa je, da v Sloveniji sledimo usmeritvam in načelom EU, tako cepivo dobivamo preko naročil EU. Slovenija sama ne more kupovati cepiva proizvajalcev, ki jih je potrdila EMA, ker bi to pomenilo kršenje dogovorov znotraj EU, je pojasnil Poklukar.

Opozoril pa je še na nove različice koronavirusa. Kot je dejal, je bilo po neuradnih podatkih v zadnjem tednu potrjenih 62 primerov angleške različice in en primer južnoafriške, uradno tedensko poročilo pa pričakuje v sredo. Nove različice po njegovih besedah predstavljajo izziv, kako z ustreznimi ukrepi zamejiti njihovo prekomerno širjenje, čemur bo, kot je napovedal, posvečen pomemben del sredine seje vlade. Minister meni, da je treba biti “maksimalno previden”.

Ob zmanjševanju števila hospitaliziranih covidnih bolnikov sicer po ministrovih besedah načrtujejo tudi ukrepe za čim bolj normalno izvajanje necovidnih zdravstvenih storitev. Tako bi ob 500 hospitaliziranih ukinili več sedanjih covidnih bolnišnic.

Preberi še:  Na Koroškem v petek 36 novih okužb, v SB Slovenj Gradec zdravijo 20 covidnih bolnikov

prijavi se

prijavi se v svoj račun