Jutri je mednarodni dan žensk, ob katerem so na Statističnem uradu Slovenij pogledali, kaj se da ugotoviti iz uradnih statističnih podatkov o morebitnih razlikah med ženskami iz različnih delov Slovenije.
Na začetku leta 2018 je imela Slovenija 2.066.880 prebivalcev, med katerimi je bilo 50,3 % žensk. Žensk je več kot moških le v polovici statističnih regij in sicer v šestih od dvanajstih regijah. Vsako leto se rodi več fantkov kot punčk, po približno 60. letu starosti pa začnejo številčno prevladovati ženske. Z leti se številčno nesorazmerje med spoloma povečuje in pri starosti nad 80 let je žensk že dve tretjini, iz česar je razvidno, da ženske živijo v povprečju dlje kot moški.
Po čem izstopajo ženske v posameznih statističnih regijah?
FOTO: SURS
Največ mater, ki je rodilo štiri ali več otrok prihaja iz koroške regije in jugovzhodne Slovenije:
Podatki iz začetka leta 2018 kažejo, da so matere tri od štirih prebivalk Slovenije, ki so stare 15 ali več let. Vsaka peta je mama pri 25 letih, pri 29 letih pa vsaka druga.
Največ otrok na eno žensko so v povprečju rodile ženske iz koroške regije (1,68), najmanj pa ženske iz osrednjeslovenske in obalno-kraške regije. V koroški regiji in tudi v jugovzhodni Sloveniji sta bila najvišja deleža (5%) mater, ki so rodile štiri otroke ali več. V obalno-kraški regiji je bil delež takih mater najnižji (2 %). V osrednjeslovenski regiji (skoraj 30 %) je največ žensk, ki niso rodile.
Najstarejše prebivalke živijo v pomurski regiji:
Številčno razmerje med starejšimi (65+), in mlajšimi (0–14 let) prebivalkami, je najugodnejše v jugovzhodni Sloveniji, kar je tudi povezano z visoko rodnostjo v tej regiji. Najmanj ugodna je ta struktura v pomurski regiji, saj tam živi na 100 mladih skoraj še enkrat toliko starejših, kar 191. Prav v pomurski regiji, je bila tudi povprečna starost žensk v letu 2018 najvišja, to je 46,6 leta in za skoraj dve leti višja od slovenskega povprečja, ki je 44,7 let. V povprečju je najnižja starost žensk v osrednjeslovenski regiji (43,2 leta), v isti regiji je delež učenk, dijakinj, študentk najvišji.
Na začetku leta 2018 je bilo 154 prebivalk Slovenije starih 100 ali več let in jih je bilo skoraj petkrat več kot moških te starosti.
Deklice, ki so se v letu 2017 rodile v obalno-kraški regiji, lahko pričakujejo najdaljšo življenjsko dobo (84,9 leta), njihove vrstnice v podravski regiji lahko pričakujejo malo več kot 82 let. Nižjo življenjsko dobo od slovenskega povprečja, ki je 83,7 leta, lahko pričakujejo še deklice, ki so se rodile leta v 2017 v vzhodnem delu Slovenije: v pomurski, koroški, savinjski, zasavski regiji, posavski regiji in v jugovzhodni Sloveniji.
Največ diplomantk na 100 diplomantov v primorsko-notranjski regiji:
V akademskem letu 2017/18 so ženske predstavljale 58 % vseh vpisanih v terciarno izobraževanje, običajno pa so tudi uspešnejše od svojih moških vrstnikov. Vsako leto namreč diplomira več študentk kot študentov. V letu 2017 je bilo 159 diplomantk na 100 diplomantov. Številčno razmerje med diplomantkami in diplomanti je bilo najvišje v primorsko-notranjski, ki je znašalo 177 na 100 diplomantov, najnižje pa v obalno-kraški statistični regiji s 150. diplomantkami na 100 diplomantov.
Ženske v Sloveniji imajo na splošno višjo izobrazbo kot moški, razen med najstarejšim prebivalstvom. Na začetku leta 2018 je imelo dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 27 % žensk. Visoko nad slovenskim povprečjem je po deležu žensk s tako izobrazbo osrednjeslovenska regija, terciarno izobrazbo ima namreč vsaka tretja prebivalka te regije. V pomurski regiji je bil delež prebivalk s terciarno izobrazbo najnižji, saj jo ima vsaka peta.
Najvišjo povprečno mesečno plačo so imele prebivalke osrednjeslovenske regije:
Med prebivalkami Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo v letu 2017 približno 70 % delovno aktivnih. Najvišji delež delovno aktivnih žensk te starosti je bil v osrednjeslovenski (73 %), najnižji pa v pomurski statistični regiji (nekaj manj kot 64 %).
Prebivalke osrednjeslovenske regije so imele po zadnjih podatkih v letu 2017 tudi najvišjo povprečno mesečno bruto plačo (1.876 evrov), razlika med njihovo in povprečno mesečno bruto plačo moških iz te regije pa je bila najnižja. Znašala je 61 evrov. Povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji je bila 1.664 evrov, kar je 105 evrov manj od povprečne bruto plače moških. Najnižjo povprečno bruto plačo so imele prebivalke pomurske regije, znašala je 1.453 evrov. Razlika med bruto plačo moških in bruto plačo žensk pa je bila najvišja v gorenjski statistični regiji; povprečna plača moških iz omenjene regije je bila za 172 evrov višja od povprečne bruto plače žensk iz te regije.
Najvišji delež prekomerno hranjenih in debelih je bil v zasavski regiji:
Ženske v Sloveniji so bile v letu 2017 visoke povprečno 165,0 cm, težke pa 67,9 kg. Glede na indeks telesne mase je bilo normalno hranjenih 52 %, čezmerno hranjenih ali debelih pa 43 % žensk. Delež debelih žensk je bil najvišji v zasavski regiji, kjer je znašal 20 %, najnižji v v koroški in goriški regiji, v obeh 10 %.
V osrednjeslovenski regiji je bil najvišji delež žensk, starih 16 ali več let, ki so se po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije rekreirale v zadostni meri. Tam se je namreč 2,5 ure ali več na teden rekreiralo 71 % prebivalk. V posavski regiji se več kot tretjina žensk, kar je 36 % sploh ni ukvarjala z nobeno telesno dejavnostjo.
Najpogostejše žensko ime:
V celotni Sloveniji in tudi v vsaki od dvanajstih regij je bilo najpogostejše žensko ime Marija, drugo najpogostejše v vseh regijah pa Ana. V pomurski regiji je v povprečju vsaki trinajsti prebivalki ime Marija, to pomeni, da jih je v omenjeni regiji največ, najmanj pa v obalno-kraški, kjer je Marija ime vsaki devetindvajseti prebivalki. V obalno-kraški je tudi najmanj žensk od vseh z imenom Ana (vsaka petinpetdeseta). V koroški regiji je tretje najpogostejše ime Irena (v celotni Sloveniji četrto).
VIR: SURS
