Glavna vprašanja, ki so se nam porajala, so bila, ali bo v kraju, odrezanem od ostalega sveta, zadostna količina materiala in zdravil za nudenje nujne medicinske pomoči, kakšno bo splošno zdravstveno stanje ljudi, koliko je poškodovanih, kako bomo zagotavljali pomoč kroničnim bolnikom.
Ob prihodu je bila prve dni otežena komunikacija, saj v kraju ni bilo elektrike, tudi telekomunikacijska omrežja niso delovala. V tej situaciji je bila za zagotavljanje tako ambulantnega dela kot tudi nujne medicinske pomoči potrebna uporaba nepogrešljivega UKV-ja, ki je bil prve dni edina možnost komunikacije med različnimi zaselki. Kasneje, ko so se ponovno vzpostavile telefonske linije in mobilni signal, pa se je poleg klasičnega dela kot pomembna spet izkazala telekomunikacija. V danih razmerah se je bilo o marsikateri stvari treba odločiti preko telefona, prav tako so sokrajani z našimi medicinskimi sestrami veliko komunicirali tudi preko družbenih omrežij. Tako je prve dni velik izziv predstavljala dobra komunikacija, kasneje, ob sprostitvi družbenih omrežij, pa nam je veliko preglavic povzročala poplava dezinformacij. Potrebno je bilo ukrepanje z rednimi objavami in ozaveščanjem tudi na področju zdravstva preko družbenih omrežij in Koroškega radia.
S pomočjo gasilcev do zdravil v lekarni
Omeniti velja tudi dostop do zdravil v prvih dneh. Brez vloma gasilcev v lekarno ni šlo. Zdravila so izdajale sestre pod nadzorom zdravnika v komunikaciji s farmacevtko na Prevaljah. Samo na ta način smo lahko zagotovili izdajanje zdravil v podaljšanem delovnem času.
Zaradi izpada elektrike in ostalih potrebnih sredstev se je prve dni ambulanta in naše delo odvijalo v prostorih Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), kjer imajo agregat, ki ga naša zdravstvena postaja nima.
Občina Črna na Koroškem ima veliko zaselkov, ki so bili tudi po cel teden odrezani ne samo od ostalega sveta, temveč tudi od centra Črne (Bistra, Topla, Ludranski vrh, Javorje, Žerjav z Jazbino). Tako je bil pri reševanju zdravstvenih težav potreben tudi logistični pristop – tudi na teh območjih živijo kronični bolniki, ki so potrebovali zdravila, merilnike glukoze/krvnega tlaka ter medicinsko-tehnične pripomočke, ki jim jih je odnesla voda. To smo reševali z množičnim dostavljanjem potrebnih zdravil in ostale medicinske opreme preko prostovoljcev, ki so ljudem dostavljali s štirikolesniki ali motorji za vožnjo po brezpotjih. Do tistih krajev, kjer tudi dostava na tak način ni bila mogoča, smo imeli pomoč helikopterja, vendar je bilo treba vnaprej skrbno načrtovati opravljene polete.
Posebej ogrožena skupina so bili dializni bolniki, saj so bili najbolj odvisni od hitrosti in natančnosti svojega dializnega urnika. Zaradi težje dostopnosti in točnosti je dializni center slovenjgraške bolnišnice deloval 24 ur.
Ob potrebi po nujnih intervencijah je prav dostop do krajev zahteval precejšen del same intervencije, da smo lahko pravočasno prišli na pravo mesto. Pri tem so nam pomagala vozila nujne medicinske pomoči, imeli smo dostop do vojaškega oklepnika ter helikoptersko pomoč.
En porod doma, drugi v Avstriji, tretja porodnica z oklepnikom v dolino
Prve dni po začetku poplav so se začeli kar trije porodi. Prva ovira je bila pot do porodnic, saj je bilo v zgornji Mežiški dolini več krajev odrezanih od prometnih povezav (Črna, Mežica, Žerjav). Nato je sledila naslednja naloga, in sicer, kako najti pot do porodnišnice. En porod se je varno končal doma. Na srečo so v prvih dneh priskočili na pomoč kolegi iz sosednje Avstrije, saj je bila porodnišnica v Celovcu tedaj lažje dostopna kot bolnišnica v Slovenj Gradcu. Že nekaj ur po prihodu Slovenske vojske (SV) pa so vojaki ponoči z oklepnikom pripeljali naslednjo porodnico do doline. Drugo jutro je iz štaba Civilne zaščite prišla naloga, da je treba iz težje dostopnih mest (predvsem Žerjava in Črne) preventivno evakuirati vse nosečnice, ki imajo rok poroda do konca meseca. Nastanile so se pri sorodnikih bližje slovenjgraške bolnišnice, nekaj jih je bilo sprejetih kar na ginekološki oddelek bolnišnice.
Kot posebej pomembo se je izkazalo delovanje na preventivnem področju, saj je v Črni na Koroškem veliko zaselkov, ki se oskrbujejo iz lastnih virov vode, poškodovan je bil tudi glavni vod čiste vode, ki oskrbuje center Črne. Prebivalce je bilo treba ozavestiti o oporečnosti vode, za katero so analize potrdile, da je okužena s fekalijami (izolirana je bila enteropatogena E. coli). Na vseh območjih je potekalo vzporedno z razdeljevanjem hrane tudi razdeljevanje razkužil in probiotikov. Izdelali smo obvestila o onesnaženosti vode, informacijo o tem so gasilci posredovali sokrajanom tudi preko zvočnika na gasilskem domu, v oddaljene zaselke pa preko UKV-postaj. Kljub vsemu smo imeli manjši izbruh akutnega gastroenterokolitisa, zaradi katerega je v dveh dneh na našo postajo prišlo 13 oseb, ki so potrebovale parenteralno hidracijo. Ker je šlo za dve strnjeni mesti iz dveh zaselkov, smo tja dodatno poslali člane Civilne zaščite, da so ustrezneje seznanili prebivalce. Preventivno smo s pomočjo Koroških lekarn na mesto pripeljali večjo količino empiričnih antibiotikov, za primer večje epidemije.
Slab teden po začetku se je izoblikovala psihološka pomoč na terenu, kjer so prostovoljci nudili pogovore tistim, ki so bili evakuirani in nastanjeni v CUDV. Dodatno so prebivalci Črne hitro prepoznali prednost te pomoči in delavce tudi usmerili na teren, kjer je bilo potrebno. Tako so ljudje lahko izpovedali svoje tegobe, skrbi in skoraj takoj dobili pomoč.
Razpadajoči mulj sproščal strupene pline
Največja preizkušnja našega delovanja na področju Črne na Koroškem v tistih dneh je sledila v sredo, 16. 8. 2023, ko je prišlo do neljubega dogodka pri prečrpavanju vode iz kleti tamkajšnjega kulturnega doma. V poznih popoldanskih urah smo bili obveščeni, da je nekdo izmed udeleženih (Slovenska vojska, Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Črna na Koroškem in Makedonska vojaka) izgubil zavest. Ob hitrem posredovanju vseh udeleženih služb (SV, ZD Ravne na Koroškem, Zdravstveno-reševalni center Koroške, Gorska reševalna služba, PGD Črna na Koroškem) in koordinatorja za zdravje smo prišli do ugotovitve, da je med reševalno akcijo zavest izgubilo skupaj osem oseb, dodatno sta bili v bolnišnice napoteni še dve drugi osebi za nadaljnje opazovanje. Vsega skupaj je bilo obravnavanih 32 udeleženih, le da 22 od njih ni potrebovalo opazovanja in so lahko ostali v Črni. Pri obolelih smo ob naravi dela v kleti posumili, da gre za zastrupitev z ogljikovim monoksidom, kar je bilo kasneje po preiskavi krvi udeleženih tudi potrjeno (vrednosti karboksiliranega hemoglobina okoli 15 %). Seveda pa bi ob delu z razpadajočim muljem in fekalijami svoje lahko prispevali tudi sulfati, cianidi ali amonijak. K sreči so bili vsi udeleženi ponoči ali naslednji dan odpuščeni iz bolnišnic. Takšna akcija pa samo dokazuje strokovno pripravljenost vseh prisotnih služb in njihovo složnost v primeru množičnih nesreč.
V okviru Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem sva v Črni na Koroškem v 48-urnih izmenah delovala dva zdravnika našega zdravstvenega doma ob pomoči tam živeče upokojene zdravnice Ane Fajmut.
Drugi zanimivi izzivi družinske ambulante:
● Glede na poplavljenost hiš in ulic z vodo in muljem je vsaka manjša rana predstavljala veliko možnost za okužbo s tetanusom. Ogromno ran je bilo predvsem na nogah, od ožuljenosti prstov nog, poškodbe ahilove tetive, poškodbe goleni na mestih, kamor so segali robovi delovnih čevljev. Prav tako je bilo veliko manjših ureznin. Lokalne razmere so predvsem od gasilcev in prostovoljcev zahtevale, da so kljub manjšim ranam delo preko celega dne opravljali v umazanih razmerah, zato je bilo pri nekaterih potrebno trikrat dnevno previjanje ran ob ustreznem cepilnem statusu in morebitnem poživitvenem cepljenju.
● V naši ambulanti je bilo kljub pomanjkanju ustrezne sterilnosti treba opravljati manjše kirurške posege, saj je bilo treba pretehtati smiselnost uporabe omejenih prevozov in helikopterja, glede na dane razmere. Zato smo v naši ambulanti opravili tudi nekaj posegov, kot so odstranitev nohta na nogi, šivanje večjih ran, ki niso bile življenjsko ogrožajoče, punkcije kolenskih izlivov …
● Dodatno je bilo poleg opravljanja mrliških ogledov potrebno razmišljanje, kam s posmrtnimi ostanki pokojnikov, saj mrliška vežica v Črni nima hladilnice. K sreči se je kmalu sprostila cesta preko Naravskih ledin, da smo lahko posmrtne ostanke odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec (javilo se je tudi lovsko društvo, ki naj bi imelo hladilnico ustrezne velikosti, vendar tega nismo potrebovali).
● Posebnosti so bile tudi pri urejanju bolniške odsotnost, saj je bilo ob vsem povedanem treba bolniški stalež urejati tudi za več kot tri dni nazaj. Tudi predloge imenovanemu zdravniku smo pri nekaterih pošiljali z 10-dnevnim zaostankom, ker pošta enostavno ni delovala. K sreči so na zavarovalnici upoštevali izredne razmere ter vloge razreševali tudi s takšnim zamikom.
Kako do pomoči Slovenske vojske v izrednih razmerah?
Avtor: VU XIV. r. asist. Igor Goričan, dr. med., spec. urg. med., svetovalec poveljnika Logistične brigade SV
Slovensko vojsko (SV) lahko alarmira Civilna zaščita (CZ RS) po aktivaciji ustreznega državnega načrta zaščite in reševanja glede na osnovni dogodek. SV ima lasten načrt pomoči civilnemu prebivalstvu, po imenu VIHRA, ki se redno posodablja glede na pridobljene izkušnje in predvidevanja o dogodkih. Alarmiranje v večini primerov predlaga in izvede poveljnik CZ RS, odločitev pa sprejme Vlada RS. Potrebe in zahteve posreduje Republiški štab CZ v Operativni center Poveljstva sil SV.
Po alarmiranju v SV pride do vzpostavitve štabnega vodenja na več nivojih. Na samem območju se vzpostavi Izpostavljeno poveljstvo (IP), ki je v najtesnejšem stiku z lokalnimi službami in štabi CZ. Izjemnega pomena je, da SV preko CZ prejme čim več kakovostnih informacij s terena. Pomembno je vzpostaviti zanesljive komunikacijske poti, zato SV imenuje svojega častnika za povezavo (angl. Liaison officer), ki prenaša informacije med štabom CZ in IP SV.
SV lahko zagotavlja ali da na razpolago različne strokovnjake, opremo ali vozila. Med drugim lahko zagotavlja: delovno silo, namestitvene zmožnosti, inženirske storitve, zdravstveno, sanitarno in veterinarsko pomoč, ukrepanje v radioloških, kemičnih in bioloških nevarnostih, transport tovora in ljudi ter druge zmogljivosti.
Besedilo: Gašper Keber, Barbara Čreslovnik, Robert Carotta
