GZS: Gradbinci iz tretjih držav ogrožajo delovna mesta in plače slovenskih delavcev

Fotografija je simbolična

Na slovenska gradbišča vstopajo podjetja iz tretjih držav, s čimer so po mnenju GZS ogrožena slovenska delovna mesta in plače. Generalna direktorica Sonja Šmuc se sprašuje, če bi Slovenci enako mirno gledali na odločitev države, da slovenskega kmeta ne potrebujemo, saj lahko kruh in mleko uvozimo iz držav, kjer ljudje delajo za nekaj evrov na dan.

“Tuji ponudniki iz tretjih držav so nelojalna konkurenca domačim izvajalcem. Na razpisih je izključni kriterij za izbor izvajalca najnižja cena, kar pomeni izrazito favoriziranje ponudnikov, ki niso zavezani kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti,” opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Kot je izpostavila Šmučeva, se je slovensko gradbeništvo v zadnjem letu okrepilo za tri odstotke, kako se bo panoga razvijala naprej, pa odvisno predvsem od države, saj njena naročila predstavljajo 60 odstotkov gradbenega trga. “Zato nas presenečajo velike aktivnosti naročnika, ki gradnjo velikih infrastrukturnih projektov na široko, mnogo bolj kot to delajo evropske države, odpira podjetjem zunaj EU, ki imajo drugačne socialne in delavske standarde,” Šmučevo povzemajo na GZS.

Po besedah direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri GZS Jožeta Renarja je nerazumljivo že to, da Slovenija izvajalcem iz tretjih držav tako širokogrudno odpira vrata na svoj trg. “Da pa jim ob tem daje še privilegij, da svoje zaposlene plačujejo manj, kot morajo svoje zaposlene plačevati slovenska podjetja, je še bolj nerazumljivo. Da smejo tujci na javnih naročilih v Sloveniji ignorirati dosežke slovenskega socialnega dialoga, da lažje pridejo do poslov, ki jih plačujemo z davkoplačevalskim denarjem, je skregano s temeljno gospodarsko in socialno logiko vsake države,” je kritičen.

“S takšnim načinom javni naročniki rušijo naša prizadevanja v socialnem dialogu za doseganje višjih plač in socialnih standardov za naše zaposlene, saj želimo tudi s tem povečati izjemno majhen interes mladih v Sloveniji za vstop v gradbene poklice, ki je med najnižjimi v državah EU,” je dodal predsednik zbornice gradbeništva Kristjan Mugerli.

Sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in državni svetnik Oskar Komac pa meni, da država s takšnimi odločitvami delavcem v gradbeništvu jasno sporoča, da so njihove že tako nizke plače še previsoke. “To je socialni damping v svoji najbolj elementarni obliki in posledice bodo hude in trajne za slovensko gradbeništvo, kjer je danes preko 60.000 zaposlenih in je eden največjih panožnih zaposlovalcev,” je dejal.

Renar je še opozoril, da bodo v Sloveniji potrebne korenite spremembe v postopkih javnih naročil na tem področju. “Prav tako je nujno, da Slovenija ponovno pretehta svoje mednarodne gospodarske usmeritve in sledi smernicam EU o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU,” Renarja še povzema zbornica.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila