Velikokrat se morda premalo zavedamo naših prednosti, saj je največje koroško bogastvo ravno vztrajnost, delavnost in žilavost tukajšnjih ljudi, je prepričana dr. Mateja Peter, ki že več kot deset let raziskuje in predava v tujini. Ravenčanka, v najstniških letih preseljena na Prevalje, je po diplomi iz mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede odjadrala v svet, od koder se vedno rada vrača na obiske, saj drži stike z domačimi in prijatelji. Meni, da ima Koroška potencial, ki bi ga lahko izkoristili z več povezovanja in krepljenja številnih pobud, ki jih z veseljem opaža ob vsakokratni vrnitvi. Raziskovalka verjame, da med Korošci že brbota in se veliko dela, bi bilo pa dobro ta potencial še bolj obelodaniti in promovirati. Svoj doprinos k regiji vidi v možnosti širjenja informacij in povezovanju prek regionalnih in nacionalnih meja.
Možnosti regionalnega razvoja Koroške, ki se po lepotah lahko kosa s Škotsko
Mateja je na Škotsko prišla preko Norveške, še prej pa je raziskovala na vidnih inštitutih v več državah. Rdeča nit njenega akademskega delovanja je Zahodni Balkan, o katerem je pisala v svojem doktoratu. Raziskovalka, ki se je najprej posvečala primeru Bosne in njene pokonfliktne obnove, je področje udejstvovanja razširila in zdaj veliko pokriva tudi aktualna vprašanja vojne in mirovnih operacij, s katerimi se ukvarja Organizacija združenih narodov. Poklicno tako veliko potuje in pravi, da se Koroška po svojih naravnih lepotah, tradicijah in kulinariki lahko vsekakor kosa z najbolj opevanimi turističnimi destinacijami na svetu. Poleg tega je na Škotskem vreme gotovo bolj deževno, na Norveškem pa hrana precej bolj draga.
Mateja je na počitnice na Koroško že večkrat povabila kolege z vseh koncev sveta, ki kar ne morejo verjeti, kakšen potencial Koroške se skriva za našimi gorami in zavitimi, luknjastimi cestami. Predavateljica opozarja, da regionalni razvoj Koroške gotovo ni pogojen s pomanjkanjem usposobljenosti kadrov ali premalo znanja. Spomni, da je trenutno na številnih svetovno znanih univerzah, tudi na Škotskem, kar nekaj koroških akademikov, podobno je v gospodarstvu. Po njenih izkušnjah iz časov, ko je bila asistentka na FDV, se slovenski, zlasti pa koroški študentje po znanju vsekakor lahko primerjajo s tujimi. Nekaj razlike je v pristopih, ki se uporabljajo na univerzah, saj na St. Andrewsu delo poteka v manjših skupinah in se tudi snov lahko bolj poglobljeno predela. Vendar pa Mateja misli, da je slovenski izobraževalni sistem pravzaprav dobra priprava za nadaljnje udejstvovanje Korošcev, tudi na najvišjih nivojih po svetu. Kot primer navede opazko nekdanjega profesorja iz Ljubljane, ki je presenečen ugotavljal, da ima med svojimi najboljšimi študenti vsako leto kar nekaj Korošcev.
Raziskovalka v tujini vidi izjemen potencial Koroške v še večjem povezovanju ljudi
Čeprav dela na univerzi, kjer sta se spoznala britanski prestolonaslednik prince William in njegova poznejša soproga Kate, Mateja ne verjame v pravljice, ko gre za regionalni razvoj Koroške. Vidi in ceni pa tisto, kar je očitno: delavnost in trdoživost samorastniških Korošcev. Pravi, da morda je to bolj razpoznavno tistim, ki regijo za nekaj časa zapustijo. Želela bi si, da bi svojo identitetno pripadnost tem dolinam in hribom lahko udejanjila tudi prek uporabe in koriščenja svojih izkušenj, med drugim pridobljenih v Londonu, Washingtonu, Berlinu in Oslu. Koroško bogastvo narave, običajev in tradicije bi lahko oplemenitili s primeri povezovanja in krepitve stikov z ostalimi regijami Slovenije in partnerji iz tujine. Osebno bi raziskovalka v tujini lahko pripomogla k svetovanju na področju projektnega vodenja, prenašanja metod učnega dela in podajanja snovi ter ozaveščanja primerov dobrih praks glede družbenih procesov in vključevanja deležnikov vanje.
