Danes obeležujemo dan upora proti okupatorju kot spomin na slovensko odporništvo in nastanek osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Državna proslava je bila na predvečer praznika v Šoštanju, rojstnem kraju Karla Destovnika – Kajuha.
“Vojne se ne razplamtijo čez noč. Vojne so v nas in med nami. Hrani jih vsaka, še tako bežno izrečena ali lahkomiselno zapisana beseda, ki žali, ponižuje ali razdvaja. Zato je prav, da vsak od nas prispeva svoj delček v mozaik sožitja in odprtosti, na katerem skušamo graditi državo,” je predsednik vlade pozval v poslanici.
Ob tem je dodal, da bodo vedno obstajali močnejši in šibkejši, tako narodi kot interesi. “Tudi Slovenci smo se doslej vsakih nekaj desetletij znašli v položaju, ko smo si morali izboriti svojo pravico. Naivno bi bilo pričakovati, da so pred nami zgolj brezskrbna leta moderne družbe,” je opozoril.
Po njegovih navedbah bomo še vedno prihajali v položaj, ko se bomo morali upreti črno-belim interpretacijam sedanjosti in zgodovine. “Notranjim in zunanjim. Takih, ki ne spoštujejo dejstev, pač pa z njimi manipulirajo. Te zle silnice lahko premaga zgolj družba, ki je dovolj odprta, da so v njej jasno slišana vsa mnenja. Tudi tista, ki so morda diametralno nasprotna od naših, a vendarle pomembno plemenitijo in zaokrožujejo javno razpravo,” je zapisal.
Ob tem je spomnil, da bomo prihodnje leto prav v tem času praznovali dvajseto obletnico vstopa Slovenije v EU. Slovenija v tem času ni postala le enakopravna, temveč aktivna in pomembna članica zveze, ki v teh težkih časih dejavno prispeva k prizadevanjem za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti na stari celini, je prepričan Golob.
“Dovolimo torej preteklosti, da nas navdihuje z dobrimi zgledi. Že dediščina Slovenk in Slovencev, ki so v času osamosvojitve znali izkoristili zgodovinsko priložnost, nas uči, da je včasih potrebna odločnost. In da sta demokracija in svoboda vrednoti, ki ne smeta poznati meja,” je še poudaril.
Slavnostna govornica na večerni proslavi, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v svojem govoru dejala, da se je ljudstvo z nastankom osvobodilne fronte združeno uprlo okupatorjem.
Izpostavila je pomembnost sodelovanja politično različno mislečih in ocenila, da smo resnično svobodni le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka.
Pri tem je spomnila na besede pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika – Kajuha, ki mu je vlada tudi posvetila letošnje leto.
Vsako leto se ob državnem prazniku sicer spomnimo dogodkov leta 1941. Sile osi na čelu z nacistično Nemčijo so 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo kmalu tudi okupirale.
Dan upora proti okupatorju velja za spomin na dogodke 26. aprila 1941. Takrat so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili protiimperalistično fronto.
Uperjena je bila proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop – Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) pozvali Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.
