Cene gnojil rastejo že več mesecev, trenutno jih na trgu ni

Cene gnojil se že več mesecev višajo zaradi različnih razlogov, zdaj dodatno na ta trg vpliva še ruski napad na Ukrajino. Za Slovenijo je Rusija drugi najpomembnejši dobavitelj gnojil. Pomanjkanje gnojil bo negativno vplivalo na kmetijsko pridelavo, ocenjujejo v Panviti, kjer so kritični do omejitve finančne pomoči na 100 hektarjev.
Kmetijstvo

V skupini Panvita, ki sodi med največja kmetijska podjetja in največje proizvajalce hrane pri nas, opozarjajo, da so se umetna gnojila letos že podražila za od 200 do 300 odstotkov, odvisno od vsebnosti dušika, ki je najbolj na udaru zaradi visokih cen plina.

V Panviti navajajo, da trenutno gnojil na trgu ni in da nabavne cene še naprej rastejo. “Smatramo, da bo to pomanjkanje povzročilo v slovenskem kmetijstvu zmanjšano letno količino in kakovost kmetijskih pridelkov,” so za STA navedli v skupini Panvita.

Na svetovnem trgu gnojil je Rusija pomemben igralec. Ob zadostnih količinah lastnih mineralnih virov in zemeljskega plina, potrebnega za proizvodnjo, je namreč zelo velika proizvajalka gnojil in komponent za njihovo izdelavo.

V letu 2020 je bila Rusija največja svetovna izvoznica gnojil. Ruski delež v svetovnem izvozu gnojil je znašal 12,6 odstotka, po deležu pa ji hitro sledijo Kitajska, Kanada in ZDA, je za STA izpostavil agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

Med največje svetovne kupce ruskih gnojil sodi Brazilija, ki je med vodilnimi svetovnimi proizvajalkami soje, žit in še več drugih proizvodov. Izmed vsega ruskega izvoza gnojil gre petina v Brazilijo.

Rusija je tudi za Slovenijo pomemben dobavitelj gnojil. Slovenija namreč največ gnojil uvozi s Hrvaške in Rusije, iz vsake po okoli 25 odstotkov. Sledita Italija (11 odstotkov) in Maroko (10 odstotkov).

Kuhar ob tem opozarja, da gnojila niso nekaj, kar bi kmetijska gospodarstva hranila na dolgi rok. To je blago, ki se sproti nabavlja. In če pride do kakršnihkoli zastojev, se to hitro zazna v cenovnih pritiskih. Pri gnojilih veliko nadomestkov ni, tudi časovno so obdobja, ko se gnojila potrebujejo, natančno določena. Če ne gnojiš v optimalnem času, to vpliva na obseg proizvodnje, posledice so lahko tudi okoljske, je opozoril.

Mednarodne referenčne cene gnojil se sicer že več mesecev višajo in so že lani dosegale nekatere rekordne vrednosti. Med drugim so na rast cen gnojil vplivale visoke in nestanovitne cene energentov, zlasti zemeljskega plina. Dodaten pritisk je bil posledica motenj in visokih prevoznih stroškov.

Kuhar opozarja na odvisnost držav v vzhodni Evropi in srednji Aziji od uvoza ruskih gnojil, saj so odvisne od vseh treh sestavin (dušik, kalij, fosfor) v več kot 50 odstotkih. Tudi v primeru trgovinskega embarga na ruski izvoz ali omejitve izvoza, ki bi jo Rusija uvedla sama, bi prišlo do velikih motenj na svetovnem trgu gnojil, je še opozoril.

V Sloveniji je med pomembnimi porabnicami gnojil skupina Panvita. Ta letno porabi okoli 2500 ton gnojil za lastno proizvodnjo in okoli 5000 ton za oskrbo svojih kooperantov.

Zaradi nastalih razmer na trgu gnojil za letos načrtujejo, da bodo “v duhu preciznega digitalnega kmetijstva” zelo natančno odmerjali količine gnojil po hektarju, ob tem bodo naredili še več analiz tal glede založenosti s hranili. Napovedujejo, da bodo, kot že vsa leta, tudi letos v največji možni meri uporabili digestat oz. ostanek organskih snovi iz lastnih bioplinarn, ki velja za odličen dodatek za poljedelsko proizvodnjo.

Razmere na trgu gnojil pa ne ogrožajo le velikih kmetijskih proizvajalcev, ampak tudi manjše.Situacija ogroža kmetijstvo, še posebej manjše kmetije, ki si nakupa mineralnih gnojil ne bodo mogle privoščiti. Posledice pomanjkanja se bodo kazale na prehranjenosti posevkov in kasneje na pridelku. Ogrožena je pridelava in prireja hrane,” so za STA navedli na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Da bi jim priskočila na pomoč, je vlada prejšnji teden sprejela odlok o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo.

Glede tega ukrepa so v Panviti ocenili, da bi to lahko bila zelo dobra odločitev, a so v skupini zelo razočarani zaradi omejitve. Največja skupna upravičena površina za finančno nadomestilo je namreč 100 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi.

V Panviti menijo, da vlada, predvsem pa kmetijsko ministrstvo, s tem ukrepom postavlja kmetijska podjetja v drugorazredni položaj. Torej tisti, ki več hrane proizvajamo za trg, kot tržni pridelovalci, nismo deležni enakega pristopa pri nadomestilih zaradi vpliva povečanja cen gnojil,” so navedli.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.