Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad mednarodnim povprečjem, so v času poletnih počitnic, ko se tudi mladim ponuja več priložnosti za alkohol, opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Na mladostnike ima pomemben vpliv odnos staršev in odraslih do alkohola, so še dodali.
“Zavedati se moramo, da so mladostniki bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola,” pove dr. Maja Roškar z NIJZ in doda: “Starši in vsi drugi odrasli predstavljajo pomemben vzgled. Odnos staršev in drugih odraslih v zvezi s pitjem alkohola namreč vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola in njegovo odločitev za pitje alkohola.”
Podatki mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki 2017/2018, ki jo v Sloveniji izvajajo na vsaka štiri leta kažejo, da je 71 % 15-letnikov in 86 % 17-letnikov v življenju že pilo alkoholne pijače, 27 % 15-letnikov in 52 % 17-letnikov pa je bilo opitih vsaj dvakrat v življenju.
“V obdobju 2002-2018 beležimo ugodne trende, večina kazalnikov pitja alkohola se je znižala, a še vedno presegamo mednarodno HBSC povprečje. V odstotku 15-letnikov, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju je Slovenija na 11. mestu med 45 državami, v odstotku tistih, ki so že pili alkohol pa celo na 10.,” doda vodja raziskave v Sloveniji doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.
Na NIJZ poudarjajo, da je pomemben pogovor z mladostnikom. “Odrasli so otrokom in mladostnikom vzgled. Zato jim morajo jasno povedati, da pitje alkohola ni zanje. Pomembno pa je, kako jim to povedo,” navajajo.
Na NIJZ še pojasnijo, da če starši otrokom in mladostnikom dovolijo pitje alkohola, ali ga prepovedujejo brez razlage, bodo njihovi otroci začeli piti alkohol pri nižji starosti, pili bodo več in tudi imeli več škodljivih posledic pitja alkohola. Če pa jim sporočajo, da alkohol ni zanje, in jim to pojasnijo, bodo njihovi otroci kasneje začeli piti alkohol, pili bodo manj in imeli manj škodljivih posledic pitja alkohola.
Glede tega so opravljene številne študije, pojasnijo na NIJZ. Najpozneje in najmanj alkohola so pili mladostniki, katerih starši so imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike, so postavili jasne meje in si vzeli čas ter se pogovarjali z mladostnikom, z mladostnikom preživljali in skupaj načrtovali prosti čas, se zanimali za mladostnika, podpirali njegove pozitivne lastnosti in vedenja, mu bili za vzgled ter mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.
Prej in več alkohola so pili mladostniki, katerih so starši so imeli stališče, da so mladostniki dovolj stari, da pijejo alkohol, ali, da alkohol mladostniku ne škodi, so jim ponujali alkohol ali jim ga priskrbeli, z njimi pili alkohol in se pogosto opijali, postavljali preveč prepovedi, brez potrebnih razlag in možnosti za komunikacijo ter za mladostnika pokazali malo zanimanja oziroma se zanj niso zanimali.
Na NIJZ poudarjajo, da se naj starši in odrasli z mladostniki o problematiki alkohola pogovarjajo skozi vse leto in ne samo ob kritičnih dogodkih, kot so razna praznovanja ali počitnice. “Pogovor naj bo odprt in iskren, vsi sodelujoči naj imajo možnost izraziti svoje mnenje in stališče do alkohola. Pomembno je, da se mladostnika ne obsoja in ne podcenjuje njegovega mnenja. Prav tako naj se mu ne žuga in predava. Mladostniku je treba pokazati zanimanje zanj ter skrb za njegovo zdravje in dobro počutje,” pove mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ in poudari, da naj bodo so starši mladostnikom vedno v oporo, še posebej pa v kritičnih situacijah.
VIR: NIJZ
