Dravske elektrarne Maribor (DEM) na Košenjaku po doslej znanih podatkih načrtujejo umestitev treh vetrnic z nazivno močjo najmanj 3,5 megavata. Umestitev vetrnic oz. vetrne elektrarne Ojstrica družba iz skupine HSE načrtuje na območju, velikem približno 17 hektarjev, ki se razteza na slemenu med Morijevim vrhom in vrhom Košenjaka.
V DEM so leta 2021 naložbo ocenili na 13 milijonov evrov, prav tako naj bi po njihovi takratni oceni vetrna elektrarna predvidoma proizvedla okoli 28.000 megavatnih ur električne energije na leto.
“Točno vrednost investicije bo potrdil investicijski program, saj se razmere in cene na trgu opreme za vetrne elektrarne zelo spreminjajo. Tudi proizvodnja bo odvisna od končnega izbora tipa agregatov,” so v zvezi s tem ta teden v DEM pojasnili za STA.
Na enomesečni javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila v postopku priprave državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno bo lahko lokalna skupnost znova podala svoja mnenja. V okviru javne razgrnitve dokumentacije, ki so jo pripravljali več let, pa je, kot je to običajno, predvidena tudi javna obravnava, ki jo bosta pristojni ministrstvi po napovedih izvedli 25. januarja popoldne v Dravogradu.
“Občina Dravograd bo seveda vztrajala pri zaščiti vodni virov. Mi imamo tam dva glavna vodna vira. V postopku je sprejemanje vodovarstvenega območja. In če se ti vplivi ne prekrivajo, se pravi, da takšni posegi ne bi povzročali škodo na teh vodnih virih, se bomo seveda lahko pogovarjali naprej,” je ob robu današnjega ponovoletnega sprejema za predstavnike gospodarstva, ustanov in lokalnih skupnosti v dvorcu Bukovje medijem povedal novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec.
Umestitvi vetrne elektrarne na pobočje Košenjaka sicer že vse od prvih informacij nasprotuje del občanov, predvsem del prebivalcev hribovskega naselja Ojstrice. Še vedno se omenja tudi možnost posvetovalnega referenduma za območje Ojstrice in Goriškega vrha. Je pa medtem v bližini, a na avstrijski strani Košenjaka, avstrijska družba Kelag že postavila prve vetrnice, ki so vidne tudi s slovenske strani, denimo iz Libelič.
“Dinamika naslednjih korakov je odvisna od omenjene razgrnitve in obsega morebitnih dodatnih zahtev, ki bi izhajale iz zaključkov javne razgrnitve,” so v zvezi z nadaljnjimi postopki še pojasnili v DEM. O datumu začetka gradnje oz. obratovanja pa je v tem trenutku po njihovih navedbah preuranjeno govoriti, saj je treba po sprejetju uredbe o državnem prostorskem načrtu izvesti še postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili še, da bo javnost o vseh podrobnostih glede javne razgrnitve obveščena z javnim naznanilom, ki bo objavljeno na spletni strani vlade, na spletnih straneh Občine Dravograd in na krajevno običajen način.
Glede nadaljnjih časovnih rokov v zvezi s projektom so na ministrstvu za STA dodali še, da bo to okvirno znano po sprejetju stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne objave omenjene dokumentacije, ter po prejetih mnenjih nosilcev urejanja prostora. Uredba o državnem prostorskem načrtu bi lahko bila sprejeta sredi leta 2024, so še navedli na ministrstvu
