Temeljni cilj predloga je zagotavljanje finančnih sredstev v načrtovanem obsegu in po načrtovani dinamiki. Tako bo od 780 milijonov evrov v prvih dveh letih vojski namenjeno po 100 dodatnih milijonov evrov letno, v nadaljnjih štirih pa po 145 milijonov evrov.
Predlog bo omogočal sklepanje večletnih pogodb pri zagotavljanju oborožitvenih sistemov in vojaške opreme, vendar pa obveznosti za posamezno leto ne bodo mogle presegati letnih omejitev.
Ministrstvo za obrambo bo moralo o investicijah v Slovenski vojski obveščati slovenska podjetja, ki delujejo v obrambnem sektorju, da se bodo ta lahko pripravila na morebitno sodelovanje v projektih. Vlada pa bo morala vsako leto poslankam in poslancem DZ poročati o izvajanju zakona, in sicer najpozneje do konca maja za preteklo leto.
Predlog zakona sicer vsebuje vsega osem členov, natančnejši seznam investicij pa je objavljen v obrazložitvah. Levji delež predvidenih investicij bo po predlogu namenjen oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine oz. nabavi vozil 8×8 in 4×4, in sicer 408 milijonov evrov.
Več kot 100 dodatnih milijonov evrov bo v prihodnjih šestih letih namenjenih tudi področju vojaškega letalstva. Prednostni cilj na tem področju je nabava transportnega letala in dveh helikopterjev za podporo specialnim silam. Na brniškem letališču naj bi nastal nov hangar, vanj pa bodo preselili tudi vladno letalo Falcon.
Po Toninovih besedah se bo treba odločiti, ali smo za svojo vojsko ali ne
Odbora za zdravstvo in za obrambo sta na zahtevo Levice razpravljala, ali je bolj smiselno vlagati v obrambo ali v zdravstvo. Obrambni minister Matej Tonin je dejal, da je 780 milijonov, kolikor bi jih s posebnim zakonom v šestih letih namenili SV, “minimum od minimuma, če želimo, da ta preživi”. Treba se bo odločiti, ali smo za SV ali ne, je poudaril.
Slovenska vojska (SV) je namreč po ministrovih besedah ustavna kategorija, “zanjo smo se odločili pred 30 leti in kot institucijo smo jo dolžni negovati in tudi vzdrževati”.
Spomnil je, da je v času gospodarsko-finančne krize, ki se je začela leta 2009, največjo ceno plačal prav obrambni resor, “ki se je dobesedno razpolovil in od takrat nikoli več ustrezno popravil”.
Miha Kordiš (Levica) je sicer v uvodu seje ocenil, da je zdravstveni sistem najbolj zaslužen, da je Slovenija v prvem valu obvladala epidemijo koronavirusa, kljub temu pa država ne najde denarja za nujno potrebne naložbe v njem. Namesto tega namerava država “po diktatu Nata za orožje zapraviti milijardne izdatke”, je dejal. Ob tem je spomnil na zakonski predlog vlade o zagotavljanju sredstev za investicije v SV, s katerim bi SV med letoma 2021 in 2026 namenili 780 milijonov evrov.
Slednje se poslancem Levice zdi nesmiselno, zato predlagajo, da bi prioritete v državi obrnili ter namesto promociji vojaškega poklica in iskanju vojaškega kadra težo dali vlaganju v zdravstveno infrastrukturo, iskanju zdravnikov in spodbujanju ljudi, da se odločijo za zdravstvene poklice. Predlagajo tudi, da odbora sprejmeta sklep, da vlada odstopi od načrtovanih vlaganj v vojsko in zanje predviden denar raje nameni za naložbe v javni zdravstveni sistem. Predlagajo tudi sklep, da Slovenija odstopi od zaveze, da bo za obrambo postopno letno namenjala dva odstotka bruto domačega proizvoda.
Tonin je v zvezi s predlaganimi sklepi dejal, da v vladi ne pristajajo na izbiro med zdravjem in varnostjo. “Skuša se namreč ustvarjati vtis, da medtem ko si bodo morali v zdravstvu trgati od ust, se bodo v vojski na drugi strani kopali v denarju. To ne drži,” je dejal. Pri tem je opozoril, da sta med ključnimi prioritetami vlade tako zdravje kot varnost.
Glede očitkov Kordiša, da namerava vlada nameniti denar tudi za vojaško opremo, ki je Slovenija ne potrebuje, je odgovoril, da v vladi ne odkrivajo tople vode, pač pa le sledijo veljavnim dokumentom, ki so bili sprejeti že v preteklosti. Prav tako nabav ne narekuje Nato, kot to menijo v Levici, pač pa ta “samo preverja, ali smo uresničili tisto, za kar smo se sami odločili in obljubili”, je dejal.
V dosedanji poslanski razpravi je Jani Möderndorfer (LMŠ) ocenil, da je razprava o tem, ali naj denar raje kot za obrambo namenimo za zdravstvo, neumestna. “Če rečemo, da smo za to, da vzamemo 780 milijonov vojski in jih namenimo zdravstvu, sem prepričan, da ta hip ne vemo, kaj bi jih dali, ker bi se v zdravstvu pobili glede tega,” je dejal. Prepričan je tudi, da omenjeni denar v zdravstvu že obstaja, le pravilno ga je treba razporediti.
“Predlagatelj seje se je spravil na vojsko, pozabil pa je na to, da je SV nepogrešljiva pri izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči, helikopterskem reševanju, pomoči ob naravnih nesrečah in pa predvsem pri tem, da državljanom omogoča in predstavlja varnost. In zato ji je pač treba nameniti določena sredstva,” je dejala Nada Brinovšek (SDS).
