Bešič Loredan: Zdravstveni sistem se želi ukvarjati predvsem sam s sabo, manj pa z bolniki

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v pogovoru za STA po štirih mesecih ministrovanja ocenil, da se zdi, kot da se želi zdravstveni sistem ukvarjati sam s sabo, manj pa z bolniki. Skrajševanje čakalnih vrst bo potekalo ob nagrajevanju, svete zdravstvenih zavodov želi profesionalizirati in na dolgi rok premakniti izpod nadzora politike.
zdravstveni dom

Po približno štirih mesecih vodenja zdravstvenega resorja Bešič Loredan ocenjuje, da je delo veliko težje od pričakovanj, predvsem zaradi pritiskov različnih interesnih skupin. “Vsi vidijo samo sebe in vsi bi radi rešitev takoj; zakaj prej niso bili tako agresivni, ne povedo. S tega vidika je težje (…). Imam enaka pravila in merila za vse in ker nisem pristranski, je to verjetno še težje,” je ocenil.

Meni, da je kljub svoji slabi izkušnji z delom v javnem zdravstvenem zavodu, še vedno zagovornik močnih in uspešnih javnih zdravstvenih zavodov. “Želim si spremeniti delovanje javnega zdravstvenega sistema tako, da se nobenemu zdravniku ali ostalim zaposlenim v zdravstvu ne bo zgodilo to, kar se je meni – da sem hotel zdraviti, pa sem bil zaradi tega odpuščen oz. mi je bilo delo prepovedano in sem bil odstranjen iz procesa dela,” je dejal.

Predvsem si želi, da bi zaposleni v zdravstvu dobro opravljali svoje delo in da bi javni zdravstveni sistem omogočil ustrezno enakovredno nagrajevanje vseh zaposlenih. Prepričan je, da je to mogoče in ko bo sistem tako urejen, je v katerem od javnih zdravstvenih zavodov pripravljen ponovno delati.

Ena najbolj perečih in dolgoletnih težav so dolge čakalne dobe. Njihovo skrajševanje je ena od vladnih prioritet, minister pa je kmalu po nastopu mandata napovedoval, da bi 15. septembra lahko imeli realne podatke o čakalnih seznamih, za katere se kaže, da so vodeni z veliko pomanjkljivosti. A kot priznava, je bil omenjeni rok zastavljen preveč optimistično.

Kot se sedaj kaže v komunikaciji med ZZZS, zdravstvenimi zavodi, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in ministrstvom, je pri naročanju veliko napak, prihaja do prelaganja odgovornosti. Posamezni zavodi nekaterih orodij, ki so jih imeli na razpolago, že leta niso uporabljali, prav tako niso sporočali podatkov. Odgovornost vsakega izvajalca je, da ima ažurirane sezname in da upošteva vsa navodila, ki so jasna,” je bil kritičen. “Relativno dobre podatke” o čakalnih seznamih zdaj pričakuje v šestih tednih.

Dodatno delo poleg rednega programa, s katerim namerava ministrstvo krajšati čakalne dobe, bo sicer prostovoljna izbira posameznih izvajalcev. Glede na dozdajšnji odziv jih po informacijah ministra približno polovica dela načrte za skrajševanje čakalnih seznamov, želijo pa k temu spodbuditi še drugo polovico.

Nagrajevanje bodo na podlagi julija sprejetega interventnega zakona v zdravstvu podrobneje urejali pravilniki, ki pa še niso sprejeti. Pravilnik, ki bo urejal nagrajevanje na primarni ravni zdravstva, bo po ministrovi napovedi sprejet najpozneje do 20. oktobra, so pa vsi zavodi navodila že prejeli. “Preprosto imamo na ministrstvu premalo kakovostnega kadra za vse, kar bi morali ažurno pripravljati, usklajevati in sprejemati, zato z moje strani opravičilo,” se je pokesal.

Kot je znano, zakon med drugim uvaja nagrajevanje ekip ambulant družinske medicine, pediatrije, ginekologije in zobozdravstva na primarni ravni. Nagrajene bodo ambulante, ki bodo imele nad 1895 glavarinskih količnikov. Tiste z 2400 glavarinskimi količniki bodo upravičene do maksimalnega zneska nagrade, kar pomeni, da bo vsak zaposleni mesečno prejel do 2000 evrov bruto dodatka.

Ob tem interventni zakon določa tudi nagrajevanje drugih zdravstvenih delavcev. Pri tem po ministrovih besedah iščejo načine, kako zaposlene stimulirati, da bodo delali tudi v popoldanskem času pod enakimi pogoji, kot če bi v tem času delali pri zasebnikih ali koncesionarjih. “Zelo smo blizu, pričakujem da bo zakonodajna podlaga sprejeta v dveh tednih. S tem sicer malo tvegamo, da bi zaposleni morda dopoldne delali nekoliko manj, vendar bomo to zaznali z natančnim spremljanjem podatkov in ustrezno reagirali,” napoveduje.

Nagrajevanje dodatnega dela zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih je bilo sprva predvideno prek podjemnih pogodb, a s finančnim ministrstvom preigravajo tudi možnost ustrezno davčno razbremenjenih nadur. Ob tem poudarja, da bo tako nagrajevanje mogoče od oktobra do konca prihodnjega leta. Prve jasne podatke o učinkovitosti zastavljenega skrajševanja čakalnih vrst pričakuje do konca januarja, celovito analizo pa bodo naredili na podlagi učinka od oktobra do prihodnjega marca.

Omenjeni interventni zakon predvideva tudi delno profesionalizacijo svetov javnih zdravstvenih zavodov. Najkasneje v ponedeljek bo objavljen razpis, s katerim bodo iskali kadre. Bešič Loredan si želi izkušene ekonomiste, pravnike in strokovnjake iz zdravstva, ki že imajo nekaj izkušenj z nadzorom ali upravljanjem javnih zdravstvenih zavodov ali drugih pravnih subjektov. Na vprašanje, koliko od trenutnih predstavnikov vlade v svetu zavodov naštetih pogojev ne izpolnjuje, je odgovoril, da približno polovica.

Iščejo ljudi, ki bi bili pripravljeni sedeti v do petih svetih zavodov, in bili ob tem tudi zaposleni na Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, da bi imeli dober pregled nad zdravstvenim sistemom. Želi si, da bi se na razpis prijavilo čim več ljudi, da bi imeli zaradi njihove kakovosti in ne strankarske pripadnosti “težave” z izbiro.

Po interventnem zakonu bo veliko večino članov svetov, tudi tistih, ki jih bo predlagal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), morala potrditi še vlada. Po njegovih besedah gre za prehodno obdobje, na dolgi rok si želijo povsem apolitičen nadzor zavodov, za katerega bi prek razpisov skrbela neodvisna agencija, ki bi jo nadziralo le računsko sodišče in ne katera od vej oblasti.

Cilj je, da bi javni zdravstveni zavodi poslovali brez izgub, obenem pa bi izvajali kakovostne storitve v dobrobit ljudi. “To je pravzaprav merljivo, to je naš cilj,” je dejal.

Ko gre za plačevanje zdravstvenih storitev, pa minister pravi, da ima ZZZS nekatere principe oz. modele plačevanja nekoliko zastarele. Trenutno potekajo pogovori o tem, kako posodobiti plačevanje ambulantnih storitev. Želijo prenehati s t. i. točkovnim plačevanjem in vzpostaviti sistem, v katerem se bo natančno vedelo, koliko posamezna storitev stane v vseh segmentih zdravstvenega sistema.

Po kritikah vodstva ZZZS, da na ministrstvu trenutno nimajo sogovornika, so v minulih dneh za skupno mizo ponovno sedli minister ter direktorica ZZZS ter predsednika skupščine in upravnega odbora. Sestanek je Bešič Loredan ocenil kot konstruktiven, pričakuje, da bo tudi vnaprej tako. Dogovorili so se namreč, da se bodo srečevali na “ciljnih sestankih na točno določene teme”, med drugim o zmanjševanju absentizma.

Strinjajo se tudi, da je referendum o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zamika datum začetka uporabe zakona, nepotreben. Če bo na referendumu dovolj ljudi nasprotovalo zamiku in bi se tako kljub pomanjkljivostim, na katere opozarja strokovna javnost, ta moral začeti uporabljati z novim letom, imajo na ministrstvu pripravljena tudi “načrt B in C”. O podrobnostih še ni želel govoriti.

Vodstvo ZZZS ga je opozorilo tudi na vse večji finančni primanjkljaj zdravstvene blagajne. Minister miri, da so sredstva za krajšanje čakalnih vrst zagotovljena in bojazni ZZZS, da bi to pomenilo dodatne obremenitve za zavod, so po besedah ministra neupravičene.

Sicer pa se pogovarjajo tudi o možnosti vzpostavitve proračunske varovalke na ZZZS, torej da bi morebitne izgube, tako kot pri pokojninski blagajni, pokril državni proračun.

Ugotavljajo, da kljub drugačnim obetom ne obstaja zakonska podlaga, s katero bi sredstva, ki so na računih zasebnih zavarovalnic ostala v letih epidemije zaradi manj opravljenih zdravstvenih storitev, prenesli bodisi v proračun bodisi v zdravstveno blagajno. So pa sklenili kompromis, da bodo sredstva rezervirana do konca 2023 in porabljena izključno za financiranje povečanega obsega storitev. “Sklenjen je tudi tihi dogovor z zavarovalnicami, da ne dvigujejo premije, kar so sicer že hotele zaradi večjih stroškov,” je še dodal.

V minulih dneh je bil tudi uradno ustanovljen strateški svet za pripravo reforme zdravstvenega sistema. “Njegova naloga je, da pripravi tri potencialno dobre verzije za tipologijo zdravstvenega sistema v Sloveniji,” je pojasnil. Prvo strokovno poročilo minister pričakuje do konca leta. “To bo osnova za začetek iskanja konsenza, v katero smer bo šla reforma,” je dodal.

Del te naj bi bila tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a še pred tem morajo najti način, kako zagotoviti 600 milijonov evrov. “Sredstva iz dopolnilnega zavarovanja tvorijo pomemben del financiranja delovanja javnega zdravstvenega sistema,” je opomnil.

Trenutno sicer zaključujejo pripravo predloga zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic epidemije covida-19 na področju zdravstva, ki bo po ministrovih besedah na vladi predvidoma v treh tednih. Uredil bo področje brezplačnega testiranja na koronavirus, dodatke za zdravljenje covidnih bolnikov, iskanje koronavirusa v odpadnih vodah in pravila bolniške odsotnosti do 30 dni.

Na vprašanje o smiselnosti priporočil pri obvladovanju epidemije covida-19 je poudaril, da je njihovo upoštevanje odgovornost vsakega posameznika. “Glede na nešteto navodil v zadnjih dveh letih je po eni strani treba razumeti ljudi, da si tega ne želijo več, po drugi strani pa je naša naloga spremljati položaj in se odzvati, ko bo to potrebno,” je dejal. Sam zaščitno masko nosi, kjer so maske nujne in potrebne – v zdravstvenih ustanovah in lekarnah, sicer pa uporablja “zdravo pamet”.

Ob tem je poudaril, da zelo podpira in priporoča cepljenje proti covidu-19, sam se je takoj trikrat cepil, prostovoljno in cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom priporoča vsem starejšim od 60 let in posameznikom z oslabelim imunskim sistemom.

Ob prihodu novih cepiv proti koronavirusu je ministrstvo napovedalo promocijsko kampanjo, ki bo namenjena omenjenima skupinama ljudi. Le pet odstotkov starejših od 60 let je cepljenih z drugim poživitvenim odmerkom cepiv. Na vprašanje, na kakšen odstotek ciljajo s kampanjo, je odgovoril, da na čim višji. Od zdravstvenih domov pričakuje spremljanje zanimanja za cepljenje in prilagajanje dostopnosti, podobno kot so ravnali v Ljubljani.

Poudarja, da vlada nasprotuje uvedbi obveznega cepljenja proti covidu. Program cepljenja za letošnje leto, ki mu ga je v predalu pustil prejšnji minister Janez Poklukar, je vseboval nekaj elementov obveznega cepljenja proti covidu, je pred časom ocenil Bešič Loredan. Spremenjeni program za leto 2022 je že sprejet in teh elementov ne vsebuje, je pojasnil v pogovoru za STA.

Pogovarjala sta se Domen Anderle in Sanja Gornjec

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije