V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu bodo drevi odprli mednarodno razstavo Podobe pokrajine. Sam naslov projekta je kar v štirih jezikih, v ospredje pa postavlja okoljsko problematiko, onesnaževanje in prekomerno eksploatacijo naravnih virov v povezavi z družbenimi, ekonomskimi in kulturnimi vprašanji. Ob razstavi so pripravili tudi katalog.
“Vsebinsko je tema zasidrana v kritičnem razmisleku o zgodovinski in dejanski poziciji narodnih manjšin na področju Koroške, ki je kot pokrajina razdeljena med Avstrijo in Slovenijo, ter na področju Lužice v Nemčiji, kjer živi manjšina Lužiških Srbov,” pravijo v Koroški galeriji likovnih umetnosti.
Področje Lužice je bogato z rjavim premogom, dnevni kopi pa ne puščajo samo dolgotrajnih sledi na pokrajini, ki ostane nerodovitna več desetletij, ampak tudi na kulturi manjšine, ki že tako ogrožena zaradi razseljevanja vse bolj izgublja svojo identiteto.
Skupni projekt Fundacije za Lužiške Srbe, Koroške galerije likovnih umetnosti, Koroškega muzeja moderne umetnosti iz Celovca, Lužiškosrbskih muzejev iz Bautzna/Budyšina in Cottbusa/Chóśebuza ter nadaljnjih partnerjev iz Lužice, Slovenije in avstrijske Koroške združuje umetnice in umetnike ter ustanove, ki kulturo bodisi ustvarjajo ali podpirajo, razstavljajo in raziskujejo, ter nadaljuje s kulturno izmenjavo, ki se je pričela leta 2014. Iniciator projekta ter tudi umetnik na razstavi je Karl Vouk, ki je med drugim povedal: “To, da je ta razstava postavljena tu v Slovenj Gradcu, da sodeluje več institucij, mi pomeni osebno zadoščenje. Uživam, ko vidim, da so se vse te institucije in ustanove, ki so res tehtne v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji povezale. Glede na to, da sem osebno vpet v to zgodbo, je to tudi krasna priložnost, da povežeš otroške spomine in mladinska doživetja.To je fantastično.”
Direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti dr. Andreja Hribernik je izpostavila tri “vsebinske linije” o katerih govori razstava. “Ena je vprašanje kolonije in uničevanje pokrajine zaradi kapitala, zaradi prekomernega izkoriščanja našega okolja. Drugo vprašanje je vprašanje opisa človeške aktivnosti v pokrajino zaradi političnih okoliščin. Ob tem mislim predvsem na meje, na razmejitve, na fizično postavljanje meja, ki mislim, da je v pogledu na slovenski kontekst danes zelo aktualno. Tega vprašanja se dotikajo tudi avtorji v razstavi. In vprašanje pokrajine kot neke imaginacije, kot matrice kamor vse vpisujejo tako človeška upanja, sanje kot neki spomini, česar se dotikajo tudi mnogi umetniki na razstavi,” je pojasnila.
Na razstavi se bo predstavilo dvanajst umetnikov: štirje iz Slovenije, štirje iz Avstrije ter štirje iz Nemčije, slednji so bili izbrani preko razpisa pri katerem je sodelovala mednarodna žirija.
Umetniki, ki se bodo predstavili na razstavi: Nika Autor, Iris Brankatschk, Jošt Franko, IRWIN, Michael Kruscha, Marko Lipuš, Zorka L-Weiss, Melitta Moschik, Marko Peljhan, Frauke Rahr, Hella Stoletzki, Karl Vouk. Razstavo si lahko ogledate do 8. decembra 2019.
Nika Autor se na razstavi skozi fotografijo posveča temi žice kot simbolu, prek katerega so tako v preteklosti kot danes izvajali politično moč. Dela Iris Brankatschk na prvi pogled delujejo skorajda romatnično, vendar s svojo slikarsko konstrukcijo in številnimi konotacijami kažejo preko tega. Podobe gradi na podlagi študij, opazovanj in spominov. Delo Jošta Franka tematizira izbrisane in pozabljene družine ter posameznike, begunce v jugoslovanski vojni, ki so v devetdesetih med drugim pobegnili v bližino Tuzle v begunski kamp. Skupina IRWIN predstavlja dve skoraj identični fotografiji, le da so na eni originalni napisi zamenjani, kar gledalca spodbudi k razmisleku. Pogled na pokrajine lužiških dnevnih kopov Michaela Kruscha je brez vsakršne otožnosti, je distanciran ter osredotočen pogled na kruto moč, s katero se stroji brez kompromisov zažrejo v pokrajino. Marko Lipuš se predstavlja s fotografskim projektom Babica, ki je razčlenjen na več delov, pri tem pa poudarja in transformira posamezne likovne elemente z eksperimentalno likovno govorico. Izhodišče ustvarjanja Zorke L-Weiss je konkretna stvarnost, pokrajina ter spreminjajoča se oblika narave. V pričujočih delih se Melitta Moschik ukvarja s sodobnimi postopki vizualne postavitve Zemlje. Podoba pokrajine tako zrcali naš zorni kot in konstruira resničnost kot določen način dojemanja. Marko Peljhan se predstavlja z novim delom, serijo treh fotografij. Zastavil si je vprašanje: “Kaj lahko pričakujemo, mi, ustvarjalci pokrajin prihodnosti?” Frauke Rahr je ustvarila dva navidezna dokumentarca kjer je spremljala lužiškosrbsko kmetico Emmo Kralowo. Hella Stoletzki opisuje svoje zanimanje za določene značilnosti Dolnje Lužice, pokrajine, v kateri je odraščala, in ki jo lahko vidi iz oddaljenosti. Karl Vouk se bo predstavil s fotografskim ciklom, kjer se je prvič umetniško posvetil problematiki dnevnih kopov rjavega premoga v Lužici.
Razstava poteka pod častni pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RS mag. Zorana Pozniča, Saškega državnega ministrstva za znanost in umetnost dr. Eve-Marie Stange, Ministrstva za znanost, raziskovanje in kulturo dežele Brandenburg dr. Martine Münch in dr. Petra Kaiserja, Koroškega deželnega glavarja.
Razstavo je že gostil Serbski muzej v Nemškem mestu Bautzen, naslednje leto pa seli v Muzej sodobne umetnosti v Celovec ter v Cottbus v Serbski muzej.
