Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, zaradi nepripravljenosti ukrajinske strani, da bi vplivala na nacionaliste ali podaljšala prekinitev ognja, nadaljujejo ofenzivo. Ukrajinsko stran so obtožili, da ni dovolila zapustiti obleganih mest niti enemu civilistu in da je prekinitev ognja izkoristila za utrditev svojih položajev.
Ukrajinske oblasti so sicer evakuacijo prebivalcev iz obeh mest začasno preložile zaradi, kot so sporočile, ruskih kršitev prekinitve ognja, zaradi katerih humanitarni koridorji niso bili varni.
Ruske sile so sicer že pred načrti za prekinitev ognja med obleganjem Mariupola prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto.
Ukrajinske oblasti so sicer pričakovale, da bi iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol ob Azovskem morju pred rusko agresijo zbežalo 200.000 ljudi. Bližnje mesto Volnovaha pa naj bi zapustilo 15.000 ljudi.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k nadaljnji obrambi Mariupola, ob tem pa bi se moralo omogočiti tudi evakuacijo tistih, ki si to želijo. Zagotovil je, da ukrajinska stran dela vse, da bi omogočili dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, nato pa bodo lahko ocenili, ali so možni naslednji koraki v pogajanjih.
Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino bo v ponedeljek, je danes na Facebooku potrdil vodja ukrajinske delegacije David Arahamija. Podrobnosti ob tem ni navedel, ruska stran pa navedb še ni potrdila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski je še izrazil prepričanje, da ruski vojski ni uspelo izpolniti svojih ciljev in da je doslej po njihovih informacijah umrlo že skoraj 10.000 ruskih vojakov.
Ukrajinske oblasti sicer opozarjajo, da je ofenziva Rusije osredotočena na popolno obkolitev glavnega mesta Kijev in drugega največjega mesta Harkov. Medtem se je več kot 66.200 Ukrajincev vrnilo iz tujine, da bi se pridružili boju proti Rusiji, je sporočil ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov.
Število beguncev, ki pred rusko agresijo bežijo iz Ukrajine, bi lahko sicer kmalu preseglo 1,5 milijona, je danes sporočil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Trenutno jih je že skoraj 1,4 milijona.
Največ, več kot polovica se jih je zatekla na Poljsko, kjer je danes ameriški državni sekretar Antony Blinken pohvalil Varšavo za njeno odprtost. Ob tem je po srečanju s poljskim kolegom Zbigniewom Rauom v Rzeszowu blizu meje z Ukrajino napovedal, da namerava Washington za reševanje humanitarne krize nameniti dodatnih 2,75 milijarde dolarjev.
Medtem pa svojo domovino zapuščajo tudi Rusi. Finske železnice morajo zaradi povpraševanja povečati število povezav z ruskim mestom Sankt Peterburg, saj vse več Rusov zapušča svojo domovino. Na Finsko jih je prispelo že več tisoč. Domnevno se bojijo, da bi v državi razglasili vojno stanje in zaprli meje.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer dejal, da v Rusiji ni pogojev za razglasitev vojnega stanja, saj bi za to bila potrebna zunanja agresija. Opozoril je, da bo vsako državo, ki bi želela uvesti območje prepovedanega letenja nad Ukrajino, obravnaval kot udeleženko konflikta.
Zelenski pa je ravno zaradi nasprotovanja vzpostavitvi takšnega območja v televizijskem nagovoru ostro obsodil zvezo Nato. Zahodu je očital, da daje Putinu s tem dovoljenje, da še naprej obstreljuje ukrajinska mesta.
Države po svetu sicer še naprej razmišljajo o novih ukrepih. Italija in Velika Britanija bi tako uvedle dodatne sankcije proti ruskim oligarhom. Bela hiša pa razmišlja, kako bi lahko v ZDA še bolj zmanjšali rabo ruske energije. V ameriškem kongresu se povečuje pritisk na uvedbo embarga na rusko nafto in plin.
Rusija sicer po navedbah Kremlja kljub vojni v Ukrajini in sankcijam Zahoda nima občutka, da je izolirana. “Svet je tako velik, da Evropa in Amerika težko izolirata kakšno državo, sploh pa ne tako velike, kot je Rusija,” je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Peskov je danes tudi stopil v bran zakonodaji, ki določa visoke kazni za domneve lažne novice in diskreditacijo oboroženih sil. Ta je bila po njegovih besedah nujno potrebna zaradi informacijske vojne proti Rusiji brez primere.
Zaradi zakona, ki predvideva tudi do 15 let zapora, je več tujih medijev ustavilo delo svojih novinarjev v Rusiji, med njimi britanski BBC, ameriška tiskovna agencija Bloomberg News, kanadska javna radiotelevizija CBC ter nemška ARD in ZDF. Tudi RTV Slovenija se je odločila, da se dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik ne bo oglašala v program.
V več mestih po svetu so danes znova potekali protesti proti ruski invaziji na Ukrajino. V Londonu je konec invazije zahtevalo več sto ljudi, v Rimu je k miru pozivalo okoli 25.000 ljudi, v nemškem Hamburgu pa se je na protestu zbralo do 30.000 ljudi. Več tisoč se jih je na protestu proti okupaciji zbralo tudi v ukrajinskem mestu Herson, ki ga je zavzela ruska vojska.
V srbski prestolnici Beograd pa se je medtem v petek odvil protest v podporo Rusiji z nekaj sto udeleženci.
Podporo Ukrajini je sicer znova izrazil ameriški predsednik Joe Biden skupaj s finskim kolegom Saulijem Niinisto. Biden je pred tem opravil telefonski pogovor s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo ter pozdravil odločitev Poljske, da gosti 9000 ameriških vojakov.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je medtem izrazil izjemno zaskrbljenost zaradi jedrskih varnostnih groženj v Ukrajini, potem ko je bila največja nuklearka v Evropi v tarča napada in je zdaj pod nadzorom ruske vojske. Napovedal je, da bo Francija v kratkem predlagala konkretne ukrepe za zagotovitev varnosti ukrajinskih jedrskih objektov.
Pripravila Sara Božič Erjavec Tekavec
