Search
Close this search box.

Rusija napovedala odprtje humanitarnih koridorjev za štiri ukrajinska mesta. Ukrajinci naj bi imeli načrt za naprej tudi v primeru smrti Zelenskega

Rusija je danes napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov. Koridorje naj bi vzpostavili za štiri ukrajinska mesta, tudi za ukrajinsko glavno mesto Kijev in pristaniško mesto Mariupol. Ukrajinska stran se na odločitev ruske strani še ni odzvala, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruska stran je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočila, da naj bi prekinitev ognja začela veljati danes ob 10. uri, humanitarne koridorje pa naj bi poleg Kijeva in Mariupola vzpostavili tudi za Harkov in Sumi. Pri tem niso sporočili, ali bo prekinitev ognja začela veljati po moskovskem ali kijevskem lokalnem času.

Prekinitev ognja naj bi bila po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zahteva francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je v nedeljo pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, je ruska vojska v humanitarne namene razglasila “režim tišine” od 7. marca od 10. ure in napovedala odprtje humanitarnih koridorjev.

Ukrajinci naj bi imeli načrt za naprej tudi v primeru smrti Zelenskega

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CBS v nedeljo zagotovil, da imajo Ukrajinci pripravljen načrt za naprej tudi v primeru smrti predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je izkazal kot izjemen voditelj vse od začetka ruske invazije 24. februarja.

Ukrajinci naj bi imeli načrt za naprej tudi v primeru smrti Zelenskega

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CBS v nedeljo zagotovil, da imajo Ukrajinci pripravljen načrt za naprej tudi v primeru smrti predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je izkazal kot izjemen voditelj vse od začetka ruske invazije 24. februarja.

Vodstvo, ki ga je pokazal skupaj s svojo celotno vlado, je izjemno. Bili so utelešenje tega neverjetno pogumnega ukrajinskega ljudstva,” je dejal Binken, ki se je oglasil iz Moldavije. Ukrajinska ustava določa, da predsednika v primeru smrti nasledi predsednik parlamenta, ki mu v Ukrajini pravijo rada. To je trenutno Ruslan Stefančuk.

Televizija Fox News je v nedeljo poročala, da naj bi imeli Američani in Evropejci vse nared za morebitno nadaljevanje delovanja ukrajinske vlade v izgnanstvu, medtem ko se bo odpor proti Rusiji v Ukrajini nadaljeval. Zelenski je sicer doslej zavrnil vse pozive, naj se umakne iz države na varno.

New York Times je poročal, da ameriški uradniki pozivajo ukrajinsko vlado, naj višji vladni uradniki ne ostajajo dlje časa na istem mestu in naj se umaknejo ven iz Kijeva. Zelenski iz Kijeva ne gre, čeprav naj bi doslej preprečili najmanj en poskus atentata nanj. Ukrajinske sile naj bi naklep preprečile čečenskim posebnim enotam.

Ruski in ukrajinski pogajalci naj bi se znova sešli, Blinken na Baltik

Ruski in ukrajinski pogajalci naj bi se danes sešli na tretjem krogu pogajanj glede vojne v Ukrajini. Prekinitve ognja ne gre pričakovati, ker ruska stran zahteva, da Ukrajinci prej položijo orožje. Ameriški državni sekretar Antony Blinken bo medtem odpotoval na Baltik, Meddržavno sodišče pa bo začelo obravnavo tožbe Ukrajine proti Rusiji.

Po napovedih bodo današnja pogajanja znova potekala na ukrajinsko-beloruski meji, začela na bi se ob 15. uri po krajevnem času. Eden od ukrajinskih pogajalcev je v nedeljo za ameriško televizijo Fox News dejal, da se niso pripravljeni pogajati o ozemeljski celovitosti, medtem ko naj bi bili odprti do pogovorov o morebitni “ne-natovski” prihodnosti Ukrajine.

Zadnjič so se pogajalci sešli v četrtek in se dogovorili za vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civiliste, ki želijo zapustiti območje spopadov. Prvi koridor naj bi vzpostavili iz Mariupola na jugu države, a je evakuacija že dvakrat spodletela. Strani za to obtožujeta druga drugo.

Ukrajina je proti Rusiji zaradi napada vložila tožbo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, s katero zahteva ukrepe sodišča za prekinitev spopadov. Sodišče bo danes začelo prvo obravnavo; najprej bo svoja stališča predstavila Ukrajina, predvidoma v torek pa še Rusija.

Ukrajina v tožbi zavrača rusko upravičevanje invazije z navedbami o ukrajinskem načrtovanju genocida nad ruskim prebivalstvom na vzhodu Ukrajine in nasprotno obtožuje Rusijo, da sama izvaja genocid nad Ukrajinci. Kdaj naj bi sodišče izreklo sodbo, ni jasno.

Ameriški državni sekretar Blinken bo odpotoval v Litvo in Latvijo. Tako kot že pred tem na Poljskem in v Moldaviji bo tudi tu v ospredju pogovorov ukrajinska kriza in krepitev sil na Natovem vzhodnem krilu. V torek bo Blinken obiskal še Estonijo in se na koncu evropske turneje v Parizu sešel s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Zvečer naj bi se na nujni seji zaradi vojne v Ukrajini vnovič sestal tudi Varnostni svet ZN. Odločitev sicer ni pričakovati, saj ima Rusija pravico veta.

Dogodki

Rusija je danes napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov. Koridorje naj bi vzpostavili za štiri ukrajinska mesta, tudi za ukrajinsko glavno mesto Kijev in pristaniško mesto Mariupol. Ukrajinska stran se na odločitev ruske strani še ni odzvala, poročajo tuje tiskovne agencije.