Search
Close this search box.

Mesec: Resno prizadeti v poplavah bodo prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov

Vlada bo v interventni zakon po nedavni ujmi zapisala tudi predlog, po katerem bi tisti, ki so utrpeli resno škodo, prejeli pomoč v višini sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov, je na novinarski konferenci po sestanku vlade s humanitarnimi organizacijami dejal minister za delo Luka Mesec. Za izplačila bodo skrbeli centri za socialno delo.

Zadnje tedne se je vlada po besedah Mesca ukvarjala z “gasilsko akcijo”, z neposredno pomočjo in odstranjevanjem najbolj vidnih posledic poplav. Zdaj pa je vlada postavila okvir pomoči, je danes dejal Mesec.

Prvo pomoč bodo prizadeti v poplavah lahko prejeli prek humanitarnih organizacij. Sredstva se izplačujejo v manjših zneskih in so, kot je pojasnil Mesec, namenjena denimo za nadomestitev poplavljenega hladilnika ali ozimnice in podobno. “Humanitarne organizacije imajo samo eno navodilo, čim prej in pomagati tistim, ki so najbolj prizadeti,” je dejal. Za pridobitev pomoči je treba izpolniti obrazec, ki je na voljo pri humanitarnih organizacijah.

Za drugi paket pomoči pa bo poskrbela država, in sicer z novim interventnim zakonom. V njem bo med drugim zapisan ukrep, po katerem bodo prizadeti v poplavah prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov. Po pojasnilih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gre za dvig cenzusa izredne denarne socialne pomoči. Posameznik lahko namreč zdaj petkrat na leto prejme pomoč v višini minimalnih življenjskih stroškov, prizadeti v poplavah pa bodo lahko zdaj dobili sedemkratnik v enkratnem znesku.

Kot je pojasnil Mesec, za samsko osebo to pomeni sedem krat 465 evrov, za štiričlansko gospodinjstvo z dvema zaposlenima staršema in dvema mladoletnima otrokoma pa to pomeni sedem krat 1639 evrov. Z ministrstva so za STA sicer sporočili, da bodo točne zneske oz. sheme pomoči posredovali v torek. Prav tako se v torek sestane tudi vlada, ki bo nadaljevala razpravo o ukrepih, ki jih bodo vključili v interventni zakon. Vlada naj bi predlog zakona dokončno oblikovala v četrtek, nato pa naj bi bil že prihodnji teden potrjen v DZ. Mesec predvideva, da bo začel veljati s septembrom.

Upravičenost do sredstev bodo, če bo predlog sprejet, ugotavljali pristojni centri za socialno delo, namenjena pa ne bo le tistim, ki prejemajo socialne transferje, ampak vsem, ki so v poplavah utrpeli “resno škodo”, je dejal Mesec. Pomoč bo namenjena temu, da se lahko ljudje “vsaj približno postavijo na noge”. Podrobnosti meril za dodelitev pomoči sicer še niso znane.

Mesec je dejal, da se je danes sestal tudi z centri za socialno delo, ki delujejo na poplavljenih območjih. Posebej je poudaril, da izredna denarna pomoč, ki jo ti razdeljujejo, ni namenjena le socialno ogroženim, ampak je na voljo vsem, ki so utrpeli škodo v poplavah. Socialni delavci zato po terenu ljudem delijo obrazce, kar nekaj je bilo že oddanih.

V Savinjsko-Šaleški regiji je bilo po ministrovih besedah oddanih 750 vlog za izredno denarno pomoč, v osrednjeslovenski 600, na Gorenjskem 150, na Koroškem pa 200. “Zato še enkrat pozivam vse, ki ste utrpeli škodo v poplavah, da oddate vlogo za izredno denarno pomoč na centre za socialno delo,” je dejal.

Mesec je izpostavil še, da bo v novem interventnem zakonu tudi določba, da bodo tisti, ki so pomagali pri čiščenju svojih podjetij v avgustu, prejeli 100 odstotkov plače, od tega bo 80 odstotkov nadomestila država.

Po besedah Mesca bo v mesecu ali dveh sprejet še sanacijski zakon, ki bo srednjeročni in se bo ukvarjal z vsemi aspekti obnove po poplavah, tudi da se katastrofa takšnih razsežnosti ne bi ponovila.

Povračila škode bodo izplačana preko izvenproračunskega sklada, namenjenega odpravi posledic vremenske ujme, ki ga bodo ustanovili do konca leta. V skladu se bodo zbirala sredstva, poleg proračunskih in evropskih še iz drugih virov, tudi donacij. “Pri povračilih škode pa bo veliko odvisno od tega, koliko denarja bomo uspeli solidarnostno zbrati v namenski sklad,” je dodal.

Sestanek s humanitarnimi organizacijami je bil sicer namenjen temu, da slednje povedo vladi, kako same vidijo stanje na terenu in kje vidijo največje probleme. Predstavniki humanitarnih organizacij so posebej opozorili na psihosocialne stiske, ki jih zaznavajo pri pri starejši populaciji, pri starih 70 ali 80 let, ki jim je odplavilo premoženje. “Niso več v letih, ko bi si človek lahko zamišljal ponoven začetek svojega življenja,” je dejal Mesec in dodal, da bo vlada temu namenila pozornost.

Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Breda Krašna pa je kot najbolj pomemben izpostavila dogovor, da se humanitarna pomoč, ki jo humanitarne organizacije delijo v materialni obliki in tudi že v finančni, ne izključuje s finančno podporo, ki jo bodo ljudje dobili pri Rdečem križu ali Karitasu. Slednja sta od države prejela vsak po 5 milijonov evrov za hitro pomoč oškodovanim v poplavah. Pomoč tako lahko nudijo tudi druge organizacije. “Predvsem zato, ker se približuje 1. september, ko bodo šli otroci v šole,” je dejala.

Ob koncu je Mesec še pozval k pomoči na terenu. “Ker je vidno, da prostovoljstvo na terenu že usiha,” je dejal in opozoril, da bodo težave, ki so jih povzročile poplave, odpravljali še leta.

Dogodki

Vlada bo v interventni zakon po nedavni ujmi zapisala tudi predlog, po katerem bi tisti, ki so utrpeli resno škodo, prejeli pomoč v višini sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov, je na novinarski konferenci po sestanku vlade s humanitarnimi organizacijami dejal minister za delo Luka Mesec. Za izplačila bodo skrbeli centri za socialno delo.