Lokalne volitve, na katerih volimo župane in člane občinskih svetov, v nekaterih občinah pa tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti, bodo v nedeljo, 20. novembra 2022. Še pred tem pa smo v uredništvu Koroških Novic v sodelovanju z bralci vsem kandidatom za župane na Koroškem poslali ista vprašanja, na katera smo prosili, da odgovorijo kratko in jedrnato, v nekaj stavkih.
Odgovore kandidatov na Prevaljah si lahko preberete TUKAJ, za Mislinjo TUKAJ, za Ravne na Koroškem TUKAJ. V tem prispevku pa smo strnili odgovore kandidatov na Muti, Mirka Vošnerja in Angelce Mrak. Odgovore obeh kandidatov smo zapisali po abecednem vrstnem redu glede na priimek.
Uvodoma smo vsem kandidatom zastavili vprašanje, zakaj so se odločili za kandidaturo in koliko denarja bodo porabili za volilno kampanjo. “Moja kandidatura temelji na številnih pogovorih z občani in predstavniki društev, podpori družine, prijateljev in lastne želje biti del soustvarjanja v občini, saj mi ni vseeno za kraj in ljudi,” je odgovorila Mrakova, ki je med prednostne investicije, ki jih bo izvedla najprej, če zmaga na volitvah uvrstila investicije, ki so že začrtane v načrtu razvojnih projektov, in sicer so to Vrtec Muta, Dvorana Gortina in Stanovanjska zazidava SE3. “Seveda je k temu potrebno dodati še investicije v cestno infrastrukturo. V drugi polovici mandata pa ureditev stanovanj, medgeneracijski center ipd,” je nanizala kandidatka za županjo Mute, ki je glede porabljenega zneska za volilno kampanjo dejala: “To bo znano po končanih postopkih.”
“Da nadaljujemo začrtano vizijo razvoja občine Muta in dokončamo zastavljene ključne cilje prihajajočim mandatu in sicer: izgradnjo 8 oddelčnega vrtca, uredimo trška jedra Sp. in Zg. Muta, ureditev širšega šolskega okoliša s športno-rekreativnimi objekti, nadaljujemo z izgradnjo dravske kolesarke poti, izgradimo dvorano Gortina ter pričnemo z gradnjo večstanovanjskega bloka na Zg. Muti. Seveda pa načrtujemo z izgradnjo novih asfaltnih cest proti Mlakam, Pernicam in Sv. Jerneju,” pa je odgovoril Vošner, ki je glede porabe sredstev za volilno kampanjo odvrnil: “V okviru dovoljenih finančnih sredstev.” Med prednostne investicije pa je Vošner uvrstil izgradnjo novega 8 oddelčnega vrtca, izgradnjo dvorane Gortina in 1 km asfaltne ceste proti Mlakam
Pri kandidatih smo preverili, kaj se bo v njihovi občini spremenilo na bolje, če zmagajo na volitvah. “Poudarek bo na tako imenovanih mehkih vsebinah in vključevanju ljudi v odločanje. Pozabljamo namreč, da so pred nami leta, ki bodo otežila, že tako ne preveč lahko življenje Mučanov, začenši z dvigom cen komunalnih storitev v prihodnjem letu, čemur smo se v tem letu izogibali,” napoveduje Mrakova.
“Občina bo še naprej dobivala lepšo podobo bivanja, življenja in dela,” napoveduje Vošner.
Zanimalo nas je, katera je največja pomanjkljivost v njihovi občini, kaj je tisto, kar si zasluži črno piko in kaj oceno odlično. “Največja pomanjkljivost v občini je razslojenost ljudi, oceno odlično pa si prislužijo člani društev in prostovoljci,” pove Mrakova. “Zamujene priložnosti v preteklih desetletjih, ko je bila Muta močan gospodarsko-podjetniški kraj in se ni vlagalo v komunalno infrastrukturo, ceste, idr. Razvojne danosti na področju gospodarstva, podjetništva, prometa, kulture, športa z marljivimi ljudmi,” meni Vošner.
Kandidate za župane vseh občin na Koroškem smo tudi vprašali, ali menijo, da je razvitost občinskega središča enaka razvitosti podeželskim krajevnim skupnostim v njihovi občini. “V delu razvoja občinskega središča smo na občini Muta v preteklih letih izvedli kar nekaj izboljšav, kar pomeni boljšo razvitost občinskega središča od vaških središč. To vsebino je potrebno nadaljevati in trend razširiti na vaška središča oz. zaselke,” meni Mrakova, ki je na vprašanje, katera vlaganja načrtuje v podeželske krajevne skupnosti na Muti, kje vidi največji minus in kje največji plus na tem področju, odvrnila: “Slabost je oddaljenost in povezava do zaselkov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti urejanju vaških centrov z podporno vsebino, ureditev cestne infrastrukture. Največji plus pri vaških skupnostih vidim v razvoju butičnega turizma. Majhni zaselki so v tujini bolje prepoznani in cenjeni, tudi v smislu t.i. mirnega, zelenega turizma. Ljudje na podeželju so delovni, potrebno jim je le prisluhniti in v kakšnem delu pomagati razrešiti kakšen birokratski vozel.”
“Občinsko središče je v zadnjih letih dobilo povsem spremenjeno podobo. Ureditev trškega jedra Mute, energetska obnova blokov, nova promenadna pot in parkirišča v ožjem centru Mute, obnova občinske stavbe Kienhofen, nova dvorana na Muti so le najpomembnejše pridobitve ožjega središča Mute. Seveda pa nikakor nismo zanemarili tudi okolice, saj smo zelo dobro uredili veliko večino občinskih in gozdnih cest, na Sv. Primož smo pripeljali novi, zanesljiv pa zanesljiv vodovodni sistem, v Bistriškem jarku izgradili večnamensko dvorano z novo kuhinjo, položili nekaj protiprašnih zaščit, na novo asfaltirali nekaj cestnih odcepov, vlagamo v Dom krajanov na Pernicah, itd. Prepričan sem, da smo s tem enakomerno razvijali tako center Zg. in Sp. Mute kot podeželje,” je ocenil Vošner, ki je glede vlaganj na tem področju dejal, da načrtuje izgradnjo novih asfaltnih cestnih odcepov, izgradnjo vetrnih elektrarn na Sv. Jerneju, povezavo Pernic, Mlak, Sv. Jerneja in Sv. Primoža s kraji na avstrijski strani (Soboth, St.Lorenz …).
“V razvoj cestne infrastrukture se je v vseh mandatih veliko vlagalo. Od tekočega do investicijskega vzdrževanja. Menim, da lahko to področje še izboljšamo, saj mnoge pritožbe in pripombe občanov dajo jasno vedeti, da ceste niso ustrezno urejene,” je na vprašanje, kako komentira razvoj cestne infrastrukture na Muti odvrnila Mrakova. “Z veliko dinamiko nadomeščamo zaostanke preteklih desetletjih,” pa pravi Vošner.
Preverili smo, kako bi kandidati za župane v njihovi občini in tudi regiji vzpodbudili odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in na kakšen način bi zadržali mlade v občini oz. regiji, da ne bi iskali zaposlitve izven meja. “Z infrastrukturo za podjetja, z opremljanjem industrijskih in obrtnih con, kar je tudi eno izmed področij vključenih v moj program. Z povezavo s podjetniškim centrom in sofinanciranju sredstev za start-up podjetja,” meni Mrakova, ki je glede stanovanjske problematike na Muti dejala: “Gradnja večstanovanjskih objektov poteka v večini primerov iz sredstev zasebnikov, občine se v večini lotevajo ureditve stanovanj v obstoječih stavbah. Žal občina Muta stanovanjski problematiki ni namenila osrednjo pozornost in to je izziv, ki nas v prihodnjih letih še čaka.”
“Z vzpodbujanjem podjetništva, ustanavljanjem stand-up podjetij ter povezovanjem domače industrije z mladimi strokovnimi delavci,” pove Vošner, ki je glede reševanja stanovanjske problematike v regiji in kraju dejal: “Z decentralizacijo blokovne gradnje, zlasti pa z ustreznimi finančnimi vzpodbudami Stanovanjskega sklada. Podpiram dinamiko blokovne gradnje, ki je v pretežni meri s strani zasebnih investitorjev v Slovenj Gradcu, vendar ima ta dinamika zagotovo v perspektivi tudi svoje negativne učinke, saj pretirano nagovarja mlade iz ostalih koroških občin za preseljevanje v regijsko središče. Slovenj Gradec postaja glede na Koroško podobno kot je Ljubljane za Slovenijo, pretirana demografska centralizacija, ki v osnovi nima ustreznega gospodarskega potenciala.”
Kandidati so ocenili tudi razvoj turizma v njihovi občini. “Turizem v naši občini je premalo izkoriščen. Občina je sicer vključena v različna partnerstva in je naredila pomemben preboj na področju kolesarstva, v naslednjih letih je seveda potrebno to infrastrukturo izkoristiti in vezati na ostale vsebine turizma. Mrežo turistične ponudbe je potrebno razširiti in dodati še vsebine, ki zadržijo in privabijo še drugačen tip turistov ter le-te zadržati oz. oskrbeti v kraju. Na območju občine deluje tudi kar nekaj turističnih kmetij, ki jim je potrebno prisluhniti in povezati,” ocenjuje Mrakova.
“Občina Muta ima velike potenciale na kolesarskem turizmu, zlasti v povezavi s sosednjo avstrijsko Koroško, pohodništvom, doživetij na reki Dravi … Odlično domačo kulinariko in domačimi specialitetami,” ocenjuje Vošner.
“Materialni in družbeni položaj nikoli ne bi smel biti predmet vprašanja enakopravnosti občanov. Moramo pa kot občina pomagati občanom z različnimi vsebinami, kot so: razne oblike pomoči, subvencije, dodeljevanje neprofitnih stanovanj, višje sofinanciranje storitve pomoči na domu …,” je na vprašanje, kaj boste naredili, da boste kot župan pomagali zagotoviti enakopravnost vseh občanov, ne glede na njihov materialni in družbeni položaj, odgovorila Mrakova, ki meni, da na Muti ni primerno poskrbljeno za vse generacije.
“Vključeval bom ustrezne institucije, ki so v Sloveniji odgovoren in pristojne za socialno problematiko. Sicer pa jih bom kot župan aktivno vključeval v družbeno življenje občine,” pa je glede tega dejal Vošner, ki meni, da je na Muti primerno poskrbljeno za vse generacije, da pa bi lahko razmere še izboljšali, še zlasti za mladino in starejše.
Vse več starostnikov si ne more privoščiti plačila doma za ostarele. Kandidate smo vprašali, v čem vidijo rešitev. “V moj program je vključena tudi povečanje subvencije občine za plačilo storitve pomoči družini na domu, saj imamo ceno storitve trenutno eno izmed najvišjih. Povečuje se število uporabnikov, kar pomeni, da si želijo ostati doma v domačem okolju, so pa zaradi visoke cene omejeni pri številu ur pomoči,” pravi Mrakova.
“Država in občina bi morala narediti takšen socialni model, ki vzpodbuja sobivanje od rojstva do smrti treh, štirih generacij pod isto streho, seveda s poudarkom tam, kjer je to objektivno mogoče. Poleg tega je v razpravi model posebnega zavarovanja za oskrbo starejših, občina Muta pa s svojimi viri sofinancira domske oskrbe vsem tistim občanom, ki nimajo dovolj visokih finančnih sredstev za bivanje v DSO,” meni Vošner.
Kandidatom smo dali tudi možnost, da ocenijo delovanje zdravstvenega sistema v njihovi občini in preverili, če bi na tem področju kaj spremenili. “Zdravstveni sistem deluje v okviru zasebnikov v zdravstveni postaji Muta, objekt v lasti občine bo potrebno v dolgoročnem planu tudi sanirati in s tem zagotoviti dobre pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Podpreti tudi izvajanje drugih zdravstvenih storitev v občini. Hkrati pa kot soustanovitelj sodelovati in podpirati ZD Radlje kot javno mrežo,” je dejala Mrakova, ki je na vprašanje, kaj bi lahko kot župan prispevali k reševanju problematike pomanjkanja kadrov v ZD v regiji, predvsem kliničnih psihologov, pedopsihiatrov za mladostnike, logopedov … in kako bi rešil pomanjkanja kadra v bolnišnici in domovih za ostarele, odvrnila: “Občine koroške regije smo že vključene v regijsko štipendijsko shemo kar menim, da je osnovni in pravi korak. Predvsem pa je to je tudi tema, ki jo je potrebno na Svetu koroške regije posebej izpostaviti, podobno kot 3. razvojno os, saj samo regija kot celota lahko doseže premik k izboljšanju stanja.”
“Zdravstveni in zobozdravstveni sistem v občini Muta je zadovoljiv, se pa zavedamo, da ni idealen, še zlasti zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov,” pove Vošner, ki je glede glede reševanja problematike pomanjkanja kadrov dejal: “Vprašanje , ki zahteva veliko pojasnil, ki pa jih zaradi omejenega prostora ni mogoče zagotoviti. Vsekakor bi za zdravnike odpravil vse oz. veliko večino administrativne obveznosti v ambulantah in jih prenesel na medicinsko osebje. S finančnimi in materialnimi vzpodbudami bi nagradil mlade zdravnike za družinsko medicino, še zlasti tiste, ki so pripravljeni delati izven urbanih središč. Bistveno bi spremenil zdravstveno politiko, zlasti Ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico, ki sta najbolj odgovorni, da smo v preteklih tridesetih letih nerazumno omejevali vpis študentov na medicinski fakulteti (Lj in MB). S tem so ustvarjali posredno krizo pomanjkanja kadrov, hkrati pa bi uvedel sistem plačila študija medicine za vse tiste diplomante, ki takoj ali kmalu po študijo gredo v službo v tujino. Zavedati se je potrebno, da je študij medicine najdražji študij, v katerega veliko osebnega napora vsekakor vložijo študentje sami, njihovi starši. Potrebno pa je vedeti, da je takšen študij drag tudi za družbo, državo, saj gredo vrednosti tega študija celo do 1 mio. Eur na študenta, potem pa tako dobro izobraženega človeka »zastonj« prevzame druga država. Zato je potrebno nemudoma uvesti ustrezen stimulativni način nagrajevanja in plač mladih zdravnikov, ne pa, da ob pričetku dela dobijo plačo na ravni srednje izobraženega zdravstvenega kadra.”
Z vprašanji smo se dotaknili tudi urejenosti javnega potniškega prometa. “Problem občine Muta ni toliko v medkrajevnem potniškem prometu, težavo predstavljajo poti znotraj občine, kjer pa potniškega prometa ni. Občina težavo rešuje v okviru projekta Prostofer, smiselno pa bi bilo morda uvesti tudi krožne linije, predvsem za upokojence, meni Mrakova. Vošner pa pove, da ni zadovoljen z urejenostjo javnega potniškega prometa.
Preverili smo, če bi kandidati kot župani bili pripravljen zaposliti v občinski upravi tudi invalide oz. ljudi z posebnimi potrebami. “Seveda, občina že sedaj preko javnih del vključuje zaposlovanje invalidov in s tem nameravam nadaljevati, Hkrati pa iskati možnosti za poklicno vključevanje invalidov s trajnimi zaposlitvami, kar je tudi vsebina akcijskega načrta Občina po meri invalidov,” je odgovorila Mrakova. Vošner je odgovoril kratko in jedrnato: “Da.”
Zanimalo nas je tudi, kako je s kapacitetami vrtca v posamezni občini, je dovolj prostora za vse, ali “kliče po širitvi”. “Da, občina bo v naslednjih letih izvedla gradnjo vrtca v skladu s katerim bo kakšno mesto ostalo še prosto oz. na rezervi,” je dejala Mrakova.
“V občini Muta pričenjamo v letu 2023 z izgradnjo novega osem oddelčnega vrtca, s čimer bomo povsem nadomestili dve ločeni enoti vrtca na Zg. kot Sp. Muti. Z novo pridobitvijo bomo dolgoročno zagotovili ustrezne kapacitete za predšolsko vzgojo,” napoveduje Vošner.
Na vprašanje, ali menite, da je v vaši občini dovolj poskrbljeno za zapuščene živali, bi podprli gradnjo zavetišča, je Mrakova odgovorila: “Občina se pogosto srečuje s problematiko zapuščenih živali, za kar je tudi zakonsko dolžna poskrbeti. Trenutno moramo živali oddajati v oddaljena zavetišča, veliko pomaga po izvedeni veterinarski oskrbi koroško društvo, ki pomaga pri oddaji novim lastnikom. Podprla bi izgradnjo zavetišča na primerni lokaciji.” Vošner odgoovrja z da.
“Strankarsko sem neopredeljena blizu pa vsaka, kis svojim programom ne izključuje drugače mislečih in je strpna do različnih članov naše družbe,” je na vprašanje, katera politična stranka je županskim kandidatom, glede na način življenja, razmišljanja … najbližje, odgovorila Mrakova, ki si, ne glede na izid volitev želi, da bi si jo občanke in občani zapomnili po želji povezati ljudi in jim dati možnost, podati svoje mnenje in postati slišani.
“Sem politično neopredeljen, vsekakor pa so mi blizu tiste stranke, tudi te, ki jih ni več v slovenskem političnem prostoru, ki so se jasno artikulirale pred, ob in po osamosvojiti Slovenije. Zagovornik sem bil miroljubnega razhoda ob razpadu bivše skupne države. Sicer pa podpiram tiste politične stranke, ki imajo visok demokratičen nivo odločanja, ki spoštujejo človekove pravice, cenijo delo in pomagajo pomoči potrebnim,” pravi Vošner, ki je na vprašanje, po čem si želi, da si ga zapomnijo na Muti, ne glede na rezultat letošnjih volitev, dejal: “Da sem za sabo pustil rezultate našega skupnega dela, ki pomenijo lepšo življenje in bivanje v občini Muta.”
Za konec smo še preverili, kaj bo po volitvah. “Enako kot z vsemi ostalimi občani,” je na poizvedovanje, če na volitvah ne zmaga, kako bo (če bo) sodelovala z izvoljenim kandidatom, odgovorila Mrakova, ki še dodaja,: “Z prisluhniti, predvsem pa spoštujem vse ljudi in sodelavce. Moja prednost je tudi, da poznam področja in postopke znotraj občine.”
“Glede tega nimam prav nobenih zadržkov, ODLIČNO! Saj se zavedam, da je županovanje poslanstvo, ki ima omejen mandat, kar pomeni, da postaneš župan, pa ga v določenem trenutku tudi prenehaš,” je odgovoril Vošner, ki meni, da ga odlikujejo odločnost, vztrajnost in pogum.
Pri tem naj še omenimo, da bo drugi krog volitev županov, kjer bo to potrebno, v nedeljo, 4. decembra 2022. Župani se volijo po večinskem sistemu, občinski sveti pa po večinskem ali proporcionalnem sistemu. Volivci pa imajo volilno pravico samo v tisti občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Na lokalnih volitvah lahko volijo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v RS.
