V drugem valu epidemije novega koronavirusa so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zdravili več kot 2400 bolnikov s covidom-19. Ob največji dnevni obremenitvi so imeli hospitaliziranih 240 takšnih bolnikov, pred štirimi tedni se je njihovo število znižalo na 90, v zadnjih dneh pa jih je znova več. Trenutno imajo 120 bolnikov s covidom-19, od tega jih 24 potrebuje intenzivno zdravljenje.
Vzporedno z nižanjem števila bolnikov so za približno polovico zmanjšali obseg prostorov za bolnike s covidom-19, oddelek za pljučne bolezni na Slivniškem Pohorju pa namenili rehabilitaciji covidnih bolnikov. “A še zmeraj smo izjemno obremenjeni,” je v današnji izjavi za medije povedal Vogrin.
Pojasnil je, da je bilo to dejstvo potrjeno tudi na nedavnem sestanku z državnim sekretarjem na ministrstvu za zdravje Francem Vindišarjem. “Ugotovljeno je bilo, da so kapacitete v vzhodnem delu države bistveno bolj obremenjene kot v zahodnem, še posebej v UKC Maribor. Zato je bil pripravljen akcijski načrt, v katerem je predvideno premeščanje naših pacientov v slovenjgraško bolnišnico in bolnišnico na Golniku. Govorim o akutnih covidnih pacientih in premeščanju nekaterih naših pacientov v intenzivni terapiji,” je pojasnil.
Najbolj kritičen v UKC Maribor je položaj v kirurški stolpnici, kjer deluje enota za intenzivno nego bolnikov s covidom-19 in ovira izvajanje kirurškega programa. Trenutno po besedah Vogrina delujejo pri 85 odstotkih zmogljivosti in bi radi ta delež čim prej povečali. Obenem morajo nadoknaditi 20-odstotni izpad operacij in drugih obravnav ostalih bolnikov od lani.
V UKC Maribor so doslej cepili proti covidu-19 nekaj več kot 2000 zaposlenih. Vključujoč tiste, ki so to bolezen že preboleli, računajo, da je zaščitenega okoli 75 odstotkov kadra. Posledično je veliko manj bolniških odsotnosti in tako kadrovska stiska ni več tako velika kot pred nekaj meseci. Stranske učinke cepljenja so zabeležili pri okoli treh odstotkih cepljenih in vsi so izzveneli najpozneje v dveh dneh. “Nimamo zabeleženih trajnih negativnih učinkov cepljenja, s čimer smo zelo zadovoljni. Vsi podatki kažejo, da cepljenje deluje,” je izpostavil Vogrin.
Interni upravni nadzor v primeru nevrokirurga, ki se je na začetku februarja vrnil iz Namibije, okužen z južnoafriško različico novega koronavirusa, še ni zaključen, zato Vogrin o njegovem ravnanju ni želel soditi. “Treba je spoznati vsa dejstva in nato sprejeti prave zaključke, pri čemer je bistveno, da se stvari ne pometajo pod preprogo, ampak se razčistijo,” je povedal.
Pojasnil je, da do širjenja okužbe v tem primeru ni prišlo, kar je bila njegova prva skrb, za ostale ukrepe pa bo treba počakati na ugotovitve nadzora. Poudaril je še, da dovoljenja za delo zdravnikov izven matične ustanove v nobenem primeru ne vplivajo na delo in čakalne dobe znotraj ustanove. “Delo izven matične ustanove je možno samo v zakonsko določenem obsegu, konkretno ne sme presegati osem ur na teden, vso delo pa mora biti opravljeno izven rednega delovnega časa in šele potem, ko zaposleni opravi vse obveznosti znotraj matične ustanove. Če to ni izpolnjeno, se takšno dovoljenje ne izda,” je dejal.
