Search
Close this search box.

Svetovni dan hrane: »V Sloveniji zavržemo okoli 131.000 ton hrane, kar je okoli 64 kilogramov na prebivalca.”

Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo danes v okviru Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) poteka pod sloganom »Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote«. 

Ob svetovnem dnevu hrane gre za globalno ozaveščanje in izvajanje aktivnosti za zmanjšanje lakote v svetu ter zagotavljanje raznolike in kakovostne hrane za vse. Ob tej priložnosti bodo v več kot 150 državah sveta potekali različni dogodki, ki bodo prispevali k odmevnosti sporočil ob svetovnem dnevu hrane. V Sloveniji Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Zdravstveno fakulteto, Evropskim centrom za mir in razvoj in Evropsko mrežo za živilsko tehnologijo organizira posvet na temo letošnjega ključnega sporočila svetovnega dne hrane.

FOTO: GOV.SI

K združitvi naporov za dostop vseh ljudi do varne in kakovostne hrane po sprejemljivih cenah:

Po mnenju Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo bo za odpravo lakote v svetu potrebno usmeriti napore tako v odpravo podhranjenosti in nezdravega prehranjevanja, kot tudi v zaščito naravnih virov in našega planeta. Zato je cilj letošnjega obeleževanja svetovnega dne hrane spodbujanje vseh držav sveta in vseh sektorjev (kmetijskega, okoljskega, zdravstvenega, izobraževalnega,…) k združitvi naporov za dostop vseh ljudi do varne in kakovostne hrane po sprejemljivih cenah.

Cilj letošnjega obeleževanja svetovnega dne hrane je spodbujanje vseh držav sveta in vseh sektorjev k združitvi naporov za dostop vseh ljudi do varne in kakovostne hrane po sprejemljivih cenah.

Na eni strani narašča število kronično podhranjenih prebivalcev, na drugi strani pa narašča tudi število ljudi s prekomerno težo:

Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo ugotavlja, da je bilo leta 2018 več kot 820 milijonov lačnih in kronično podhranjenih prebivalcev ter da njihovo število počasi, a konstantno narašča že četrto leto zapored. Ironično, pa smo po drugi plati priča naraščanju števila ljudi s prekomerno težo. Tako je v letu 2018 število debelih celo preseglo število lačnih in podhranjenih. Prekomerna teža in debelost pa pomenita večje tveganje za nenalezljive (kronične) bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka.

Kaj pa zavržena hrana?

Na stopnjo samooskrbe in lakote med drugim vpliva tudi zavržena hrana. V EU se letno zavrže približno 88 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 20 % vse proizvedene hrane, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard evrov. Samo v Sloveniji zavržemo okoli 131.000 ton hrane, kar je okoli 64 kilogramov na prebivalca. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v 2017 proizvedene 131.000 ton zavržene hrane, od tega 38 % užitnega dela in 62 % neužitnega dela (kosti, koščice, olupki…), kar je 64 kilogramov zavržene hrane na prebivalca.

Na stopnjo samooskrbe in lakote med drugim vpliva tudi zavržena hrana.

“Samo v Sloveniji zavržemo okoli 131.000 ton hrane, kar je okoli 64 kilogramov na prebivalca.”

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vključeno v več projektov, ki z ozaveščanjem sledijo ciljem Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo . Mednje sodijo aktivno izvajanje sheme šolskega sadja, nacionalne sheme kakovosti (višja kakovost, integrirana pridelava ter izbrana kakovost) obeleževanje dneva slovenske hrane ter v sklopu le-tega izvajanje projekta tradicionalni slovenski zajtrk (vsako leto tretji petek v novembru – letos torej 15. novembra), obeleževanje 20. maja, svetovnega dne čebel… Vse to so primeri dobre prakse in sodelovanja med različnimi resorji.

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk bo tudi letos eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane, ki ga bomo obeležili v petek, 15. novembra 2019.

V Sloveniji že od leta 2013 poteka projekt Donirana hrana, ki ga izvaja Zveza lions klubov Slovenije, koordinira pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru tega projekta se na letni ravni razdeli preko 400 ton hrane, ki jo donirajo največje trgovske družbe (iz 102 trgovin širom Slovenije). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru projekta skrbi za tehnično opremljenost humanitarnih in invalidskih organizacij ter javnih zavodov s področja socialnih in varstvenih storitev, ki razdeljujejo donirano hrano upravičencem. V prvi polovici prihodnjega leta bodo tako spet objavili javni razpis za sofinanciranje tehnične opreme prej omenjenih humanitarnih organizacij.

“Vsak od nas ima pomembno vlogo v vsakodnevnem življenju – v smislu spoštovanja naše lokalne hrane in živil, odgovornega ravnanja z njo, skrbi za okolje, preprečevanju lakote.” opozarjajo na portalu GOV.si.

PORABA ŽIVILSKIH PROIZVODOV, IZDATKI ZA HRANO TER KOLIKO PODJETIJ SE UKVARJA S PROIZVODNJO ŽIVIL IN KAKO POSLUJEJO:

Ob svetovnem dnevu hrane so na podlagi uradnih statističnih podatkov na Statističnem uradu Republike Slovenije skušali prikazati, kolikšna je v Sloveniji poraba živilskih proizvodov, kolikšni so izdatki za hrano ter koliko podjetij se ukvarja s proizvodnjo živil in kako poslujejo.

Kolikšna je bila v 2018 poraba izbranih proizvodov za prehrano* na prebivalca?

  • 11 kg jajc
  • 126 kg žita
  • 67 kg krompirja
  • 34 kg belega sladkorja
  • 1 kg medu
  • 117 kg zelenjave
  • 152 kg sadja
  • 93 kg mesa
  • * Poraba vključuje tudi količine predelanih proizvodov.

Kolikšni so bili v 2018 izdatki za hrano na člana gospodinjstva?

  • Kupljeno in porabljeno doma: 1.031 EUR
  • Gostinski obrati: 344 EUR

Proizvodnja živil

  • število podjetij: 2.360
  • prihodki od prodaje: 2,1 mrd. EUR
  • povprečna bruto plača: 1.361 EUR
  • dodana vrednost: 499 mio. EUR
  • število oseb, ki delajo: 16.522

Podjetja v Sloveniji, ki so se v 2018 ukvarjala s proizvodnjo živil, so v tem letu prodala za 2,1 milijarde EUR živilskih proizvodov. Dejavnost proizvodnja živil je v 2018 s prodajo živilskih proizvodov ustvarila 6,8 % vrednosti prodaje in 5,7 % dodane vrednosti v celotni predelovalni dejavnosti. Največjo dodano vrednost v dejavnosti proizvodnja živil so ustvarila podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov. Največji prihodek v tej dejavnosti pa je bil ustvarjen s prodajo klobas (9 %) in kruha (7 %).

Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov

  • število podjetij: 369
  • prihodki od prodaje: 726 mio. EUR
  • povprečna bruto plača: 1.273 EUR
  • dodana vrednost: 141 mio. EUR
  • število oseb, ki delajo: 5.174

Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave

  • število podjetij: 391
  • prihodki od prodaje: 112 mio. EUR
  • povprečna bruto plača: 1.426 EUR
  • dodana vrednost: 37 mio. EUR
  • število oseb, ki delajo: 1.085

Predelava mleka

  • število podjetij: 252
  • prihodki od prodaje: 368 mio. EUR
  • povprečna bruto plača: 1.626 EUR
  • dodana vrednost: 71 mio. EUR
  • število oseb, ki delajo: 1.827

Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin

  • število podjetij: 820
  • prihodki od prodaje 399 mio. EUR
  • povprečna bruto plača: 1.251 EUR
  • dodana vrednost: 132 mio. EUR
  • število oseb, ki delajo: 5.743

Izvoz – uvoz

  • UVOZ – IZVOZ
  • Nemčija (15,8 %)
  • Italija (14,4 %)
  • Hrvaška (14,4 %)
  • Avstrija ( 12,6 %)
  • Brazilija (8,4 %)
  • IZVOZ:
  • Hrvaška (20,9 %)
  • Italija (17,5 %)
  • Avstrija (7,9 %)
  • Madžarska (5,3 %)
  • Nemčija (4,9 %)

Podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil, so v 2018 uvozila za 1,7 mrd EUR hrane, izvozila pa so je za 1 mrd EUR.

Naj še omenimo, da danes obeležujemo tudi svetovni dan oživljanja. Ob tej priložnosti po vsej Sloveniji do konca meseca poteka več kot 60 brezplačnih dogodkov o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorjev, ki predstavljajo najpomembnejši korak pri ohranjanju življenj zaradi srčnega zastoja. Preberite: Svetovni dan oživljanja: Ali obstaja človek, ki ne more oživljati? (FOTO)

VIR: GOV.SI, STAT.SI

Dogodki