Svetovni dan čebel: Vrednost opraševanja za slovensko kmetijstvo ocenjena na 120 milijonov evrov letno

V četrtek, 20. maja, bomo četrtič obeležili svetovni dan čebel, ki je namenjen osveščanju o pomenu vseh opraševalcev za kmetijstvo in ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno. Ob svetovnem dnevu bo več dogodkov, med drugim bodo predstavili nagrado zlata čebela.
03

Združeni narodi so na pobudo Slovenije leta 2017 razglasili 20. maj za svetovni dan čebel, prvič pa smo ta dan obeležili v letu 2018. Na ta dan se je leta 1734 v Breznici pri Žirovnici rodil začetnik modernega čebelarstva in prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu Anton Janša.

Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) poziva vse k aktivnostim s sloganom Angažirajte se: graditev novih temeljev za čebele, so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

FAO v četrtek organizira spletni dogodek z mednarodno udeležbo, na katerem bo sodeloval tudi kmetijski minister Jože Podgoršek. Razprava bo pozvala h globalni solidarnosti in sodelovanju pri preprečevanju kriz preskrbe s hrano, na katero je vplivala tudi epidemija covid-19, na pomen krepitve odpornosti kmetijstva, opozorila bo na preprečevanje degradacije okolja in na zaščito opraševalcev, k čemur lahko prispeva vsakdo.

Ob naraščanju prebivalstva rastejo potrebe po opraševanju, v Sloveniji prek 500 vrst divjih čebel

Kar 78 odstotkov divjih rastlin potrebuje opraševanje žuželk. Od njihovega opraševanja je odvisnih tudi 84 odstotkov kmetijskih rastlin v Evropi. Opraševanje žuželk je pomembna ekosistemska storitev, v kmetijstvu v Sloveniji ocenjena na okoli 120 milijonov evrov letno, v Evropi na 22 milijard evrov, v svetovnem merilu pa na vsaj na 153 milijard evrov letno, so ob tem izpostavili na ministrstvu. Poudarjajo, da zaradi naraščanja števila prebivalcev naraščajo tudi potrebe po opraševanju.

V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji, so izpostavili pri Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Preberi še:  Danes bo dopoldne delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod je možna tudi kakšna kaplja dežja

Zaradi sprememb v okolju je življenje opraševalcev vedno težje. Letos jim je zaradi neugodnega vremena in pomanjkanja hrane še posebej težko. Medtem ko pri medonosni čebeli to lahko vsaj deloma blažimo s krmljenjem, pa so divji opraševalci zaradi načina življenja prepuščeni samim sebi. Hkrati bo zaradi slabega vremena opraševanje še bolj odvisno od čmrljev, ki oprašujejo tudi v slabem vremenu, so navedli na inštitutu.

Od opraševanja odvisna tudi kakovost pridelkov, letina medu močno odvisna od vremena

Na ministrstvu pa poudarjajo, da od opraševanja ni odvisna samo količina, ampak tudi kakovost, torej oblika, obstojnost in hranilna vrednost pridelka. Hrana, pridelana z opraševanjem žuželk, je ključen vir določenih vitaminov in kot taka nepogrešljiva za zdravje ljudi. Kakovost pridelka je pomembna tako za kmeta, ki si želi višje cene svojega pridelka, kot tudi za potrošnika, ki si želi kakovostne hrane,” so izpostavili.

Zadnji objavljeni podatki državnega statističnega urada kažejo na slabšo letino medu v letu 2019, saj je bila stopnja samooskrbe z medom v letu 2019 za 44 odstotkov manjša kot v letu 2018. Na količino pridelka močno vplivajo vremenske razmere in te so bile v letu 2019 neugodne. V tem letu so slovenski čebelarji pridelali 650 ton medu, kar je bilo 63 odstotkov manj kot v letu 2018. Skupno je pred dvema letoma čebele gojilo 10.145 čebelarjev, ki so skrbeli za 208.000 panjev, od tega 3245 ekoloških.

Lani je Slovenija uvozila 1106 ton medu v vrednosti 3,4 milijona evrov, od tega ga je največ uvozila iz Belgije in Madžarske. Izvozila pa 306 ton medu v vrednosti 1,6 milijona evrov, od tega največ na Japonsko in v Kanado.

Preberi še:  Mladi koroški badmintonisti slavili na turnirju v Ljubljani

V obdobju 2000-2019 so slovenski čebelarji največ medu pridelali v letu 2001, in sicer 2550 ton, več kot 2000 ton letno pa so v tem obdobju pridelali skupno v osmih letih, vključno z letom 2001.

V letu 2019 so bile največje pridelovalke medu na svetu Kitajska s 24-odstotnim deležem, EU z 12,5-odstotnim in Turčija z nekaj manj kot šestodstotnim svetovnim deležem, kažejo podatki statističnega urada.

Avtor zasnove nagrade zlata čebela Urh Wiegele

Ob svetovnem dnevu čebel bo pri nas več dogodkov. Kmetijsko ministrstvo bo predstavilo nagrajene zasnove in izdelano nagrado zlata čebela avtorja Urha Wiegeleja. Nagrado bo na pobudo ČZS podeljevala država za izjemne dosežke na svetovni ravni na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev.

V Sevnici bodo v četrtek premierno predstavili novo turistično ponudbo, vodenje z naslovom Medena tura, v Mirni Peči se obeta podpis donatorske pogodbe za predajo dela zapuščine čebelarja Alojza Kastelica Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Na pobudo ČZS pa ta teden po vsej Sloveniji otroci s kredami na asfaltnih površinah rišejo na temo čebel.

Kmetijsko ministrstvo je pred svetovnim dnevom čebel sporočilo še, da so letos pripravili spremembo programa ukrepov na področju čebelarstva v obdobju 2020-2022. Za sektor bodo na voljo dodatna sredstva, skupno letos 1,3 milijona evrov, predvidoma julija pa bodo objavili osem novih javnih razpisov.

Pripravila Vesna Pušnik Brezovnik

Naroči se
Obvestilo o
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments