Ranc: Slovenija mora zmanjšati neracionalen izvoz lesa brez dodane vrednosti

Slovenija mora po besedah prvega moža direktorata za lesarstvo Danila Antona Ranca zmanjšati izvoz lesa, saj izvoz hlodovine brez dodane vrednosti ni racionalen. Vlada želi to spremeniti s pomočjo centrov za predelavo, ki jih je uvrstila med strateške investicije. Pričakovanja so velika, a na žalost zadeve ne gredo v želeni smeri, je dejal za STA.
les hlodovina

“Slovenija je ena izmed najbolj obdarjenih držav z gozdom v EU in to predstavlja veliko priložnost za predelavo tega našega naravnega vira,” je v pogovoru za STA poudaril generalni direktor direktorata za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Ranc.

V zadnjih letih se letni posek giblje med petimi in šestimi milijoni kubičnih metrov, odvisno od različnih dejavnikov, kot sta denimo lubadar ali žled, je pojasnil, ob tem pa izpostavil, da so ga lani domača podjetja predelala le 1,9 milijona kubičnih metrov. Skupaj z drugimi panogami, kot so celulozna, papirna industrija, del gradbeništva in storitvenih dejavnosti, to pomeni okoli 2,6 milijarde evrov prihodkov.

Naš cilj je to predelavo povečati, kar smo zapisali tudi v najnovejšo industrijsko strategijo. Želimo predelati tri milijone kubičnih metrov hlodovine letno in ustvariti okoli tri milijarde evrov prihodkov samo v lesni industriji, če gledamo še na ostale povezane panoge, pa bi lahko prišli do štirih milijard evrov,” je dejal.

Na direktoratu imajo jasno vizijo. Slovenski les moramo po besedah Ranca predelati v Sloveniji, najprej v polizdelke in nato v končne lesne izdelke z visoko dodano vrednostjo. S tem bomo ustvarili tudi nova delovna mesta in oživeli lokalno gospodarstvo, kar bo posledično omogočilo decentralizacijo gospodarstva in razvoj regij,” je dejal.

Eden od vzvodov, s katerimi želi država okrepiti predelavo lesa, so centri za zbiranje in predelavo lesa. Vlada je tako v vlogi skupščine družbi Slovenski državni gozdovi avgusta 2017 naložila, da vzpostavi najmanj štiri centre za zbiranje in predelavo lesa, in sicer na področju Kočevja, Maribora, Postojne in Otiškega Vrha, ki bodo regijski spodbujevalci razvoja lesno predelovalne industrije in celovite izrabe lesa.

Centri bodo umeščeni na lokacije, kjer se nahaja največ lesne surovine, kar bi pomenilo manjše prevozne stroške in posledično manj emisij v prometu. Omogočili bi povečanje proizvodnje tistih proizvodov za potrebe domačih proizvajalcev lesenih stavb, ki jih sedaj večinoma uvažamo, zaposlitev lokalnega prebivalstva in hitrejši razvoj regij. “Tu so naša pričakovanja zelo velika, a na žalost zadeve ne gredo v tej smeri kot pričakujemo,” je komentiral Ranc.

Drug segment je uredba o zelenem javnem naročanju. Gospodarsko ministrstvo si prizadeva, da bi v obseg stavb za katere v uredbi velja obveza o najmanj 30-odstotnem deležu vgrajenega lesa ali lesnih tvoriv, vključili, poleg poslovnih in upravnih stavb tudi stavbe splošnega družbenega pomena, kot so šole, vrtci, kulturni, športni, zdravstveni objekti, muzeji … in stavbe za posebne družbene skupine, kamor sodijo tudi domovi za starejše.

Prizadevamo si tudi, da bi med predmete zelenega javnega naročanja uvrstili tudi leseno stavbno pohištvo in lesene protihrupne cestne ograje,” je dodal.

Ministrstvo lesni industriji pomaga na več načinov, med drugim s pomočjo razpisov. Trenutno se ponujajo sredstva iz sklada za pravični prehod, katerega sredstva so namenjena za prehod regij iz energetsko potratne industrije v okoljsko manj obremenjujočo industrijo. Aktivno se vključujejo tudi v načrtovanje razpisov Eko sklada za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Nedavno so z gospodarskega na okoljsko ministrstvo posredovali pobudo, da slednje poveča višino subvencij za zamenjavo starega zunanjega stavbnega pohištva z novim lesenim in izolacijo fasade in strehe z 20 na 30 odstotkov predvidene vrednosti investicije.

Ranc je spomnil, da je po razpadu Jugoslavije Slovenija utrpela drastičen padec v lesni industriji, ko je število zaposlenih padlo na 9000.Dosegli smo dno, od tedaj število raste, povečuje se tudi dodana vrednost na zaposlenega,” je dodal. Od leta 2010 do lani se je število podjetij v panogi povečalo za 14 odstotkov, prihodki so zrasli za 35 odstotkov, dodana vrednost pa za 73 odstotkov. “Zaposlenih je bilo lani okoli 13.100 ljudi, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala 36.000 evrov,” je dejal. Na direktoratu želijo v naslednjih letih število zaposlenih povečati na 15.000. Med drugim želijo dvigniti tudi delež lesenih stavb v državi, vsaj na 15 odstotkov.

Da bi osvetlili slovensko lesno panogo, ministrstvo skupaj z Javno agencijo Spirit letos organizira prvi dan slovenskega lesarstva, ki bo 11. novembra virtualno potekal pod geslom Les – naša zelena prihodnost. Organizatorji ga bodo med drugim obeležili s strokovnimi predavanji in podelitvijo nagrad za naj leseno gradnjo. Na dogodku bodo obravnavali tudi aktualne teme, kot sta stanje lesne industrije v državi ter vpliv koronske krize na panogo.

Dan slovenskega lesarstva je dogodek, ki združuje deležnike iz te panoge, tako po strokovni plati, z vidika aktualnih tematik na to temo in seveda želimo vzpostaviti internacionalni dan s področja te panoge, ki dobiva v luči Evropskega zelenega dogovora ta panoga prvič zelo velike priložnosti, je sklenil.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.