Maja in Gregor s srcem in estetsko dovršnostjo izdelujeta lesena darila za vse priložnosti.
Zaradi vse večjega zanimanja za vsakoletno licitacijo vrednejših sortimentov lesa, postajajo prostorske kapacitete na Koroškem vse zahtevnejši zalogaj za organizatorje. Bo licitacija zaradi tega primorana romati čez mejo? Prednik temu odločno nasprotuje.
Licitacija vrednejšega lesa na Koroškem bo po lanskih opozorilih inšpektorata v zvezi s kmetijskim zemljiščem letos potekala na novi lokaciji, ki pa je še vedno začasna. Prodajalci te dni že dovažajo les na območje še nezazidanih stavbnih zemljišč v industrijski coni Pameče. Licitacijo v januarju organizirajo tudi Slovenski državni gozdovi.
Les predstavlja 80 odstotkov uporabljenih materialov 10-oddelčnega vrtca v Selnici ob Dravi, ki bo v novem vrtčevskem letu sprejel 150 otrok.
Dravske elektrarne Maribor so pridobile pravnomočno okoljevarstveno soglasje in dovoljenje za predelavo lesnega dela plavja v lesne sekance, ki jih bodo uporabili v Termoelektrarni Šoštanj. S pridobljenima dovoljenjema bodo lahko kmalu začeli izvajati načrtovane trajnostne prakse v skladu z načeli krožnega gospodarstva, so sporočili iz družbe.
iQwood je specializirano proizvodno podjetje za razvoj in izvedbo masivnih lesenih konstrukcij brez lepil in kemikalij.
Danes, 27. februarja 2024, je potekal dan odprtih vrat na lokaciji licitacije vrednejših lesnih sortimentov v Slovenj Gradcu.
Na Koroškem je v teku 18. licitacija vrednejših sortimentov lesa. V ponudbi je 6850 hlodov oz. 7150 kubičnih metrov lesa, kar je po količini druga največja licitacija doslej. Glede kakovosti ponudbe pa Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline ocenjuje, da je ta najboljša doslej. Ogledali so si jo že tudi kupci s Kitajske.
Na Koroškem se pripravljajo na izvedbo 18. licitacije vrednejšega lesa, največje daleč naokoli. Dovoz hlodovine bi se moral začeti v sredo, a se zaradi pretoplega vremena še ni. Organizatorji čakajo, da tla pomrznejo, tako da bo dovoz predvidoma stekel prihodnje dni. Vnovič se pojavljajo tudi pomisleki glede ustreznosti prostora za licitacijo.
Narava še naprej kaže svojo moč, zato Zavod za gozdove Slovenije vsakodnevno spremlja dogajanje in ocenjuje poškodovanost gozdov, ki jo v neurjih povzroča predvsem močan veter. Skupno je po prvih ocenah v julijskih vetrolomih poškodovanih dobrih 540.000 m3 dreves, kar predstavlja desetino siceršnjega letnega poseka dreves. Zavod za gozdove Slovenije je tudi že pristopil k ocenjevanju škode v gozdovih ter pripravi sanacijskega načrta.
