Vsakoletna licitacija vrednejših sortimentov lesa, ki že 19. let v februarju poteka na Koroškem, se zaradi vse večjega zanimanja sooča s prostorsko stisko. Organizatorji licitacije, na kateri se iz leta v leto zbere vse več hlodovine, se vsakič znova soočajo s težavami, kako zagotoviti zadostno površino za izvedbo le-te.
V organizaciji Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije bo dražba lesa na območju Mestne občine Slovenj Gradec naslednje leto praznovala 20. jubilej. Za njeno izvedbo oziroma za predstavitev velikih kosov hlodovine, katerih število iz leta v leto narašča, so potrebne večje proste površine (cca 7-10 ha), ki se jih stežka zagotavlja v okviru stavbnih zemljišč.
Ker Zakon o kmetijskih zemljiščih prepoveduje izvajanje dogodkov na kmetijskih zemljiščih tudi v času zimske oziroma mrtve sezone, ko je zemlja v mirovanju, se organizatorji licitacije hlodovine vsako leto soočajo z velikimi problemi zagotovitve primerne lokacije za izvedbo. Dražba z vsakim letom privabi več interesentov in je zrastla do te mere, da organizatorji na celotnem Koroškem ne najdejo več primernega prostora za njeno izvedbo.
Iz tega razloga so organizatorji pričeli tudi z raziskovanjem možnosti potencialno izvedbo licitacije v sosednji Avstriji, kar bi za lokalno okolje pomenilo veliko izgubo, tako gospodarsko kot družbeno.
Selitev licitacije iz Slovenije bi bila velika škoda tako za slovensko lesno gospodarstvo in industrije, ki so povezane s panogo, prav tako za Koroško, saj Korošci že vrsto let vlagajo trud, čas in voljo v licitacijo. Prav tako beleži licitacija povišanje dodane vrednosti na prodaje surovega lesa, kot primer služi hlod, ki je na letošnji dražbi dosegel ceno 19.278 evrov za cel hlod, oziroma 7.650 evrov za kubični meter. Če bi ga prodali po izhodiščni ceni, brez izvedbe licitacije vrednejših sortimentov lesa, bi za ta hlod dobili zgolj 430 evrov. Rezultati dražbe, ki vsako leto postreže s presežki, pa kažejo tudi na trend okrevanja v pohištveni industriji. Tudi iz tega razloga ima izvedba licitacije na Koroškem, oziroma v Sloveniji tudi multiplikativne učinke v drugih gospodarskih panogah.
Ob polemiki, kako zagotoviti zadostne prostorske kapacitete za izvedbo licitacije na Koroškem in zaradi razmislekov, ali dražbo seliti v sosednjo Avstrijo, je Jani Prednik, poslanec državnega zbora in vodja poslanske skupine SD, na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslal poslansko pobudo za ohranitev licitacije v Sloveniji.
V pobudi je Prednik zapisal: ”Spoštovana ministrica, licitacija hlodovine predstavlja ključen dogodek in ustvarja veliko dodano vrednost za lokalno gospodarstvo in tudi slovensko lesno industrijo ter gozdarsko dejavnost. Prav tako pa ima dražba pozitivne učinke v drugih segmentih gospodarstva, v katerih se les uporablja kot surovino za proizvajanje izdelkov. Ob selitvi dražbe v sosednjo Avstrijo tvegamo, da vse to postanejo pozitivni učinki za avstrijsko gospodarstvo. Zato vas pozivam, da v postopku sprememb Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) uvede določilo, da je na kmetijskih površinah v času mrtve sezone, ko je zemlja v mirovanju, dopustno začasno odlagati hlodovino za potrebe licitacije oziroma je dopustna klasifikacija 24206- odprta skladišča in odprte prodajne površine. To je mogoče doseči tako, da se v 3.č členu Zakona o kmetijskih zemljiščih doda nova peta alineja, ki določa:
– začasno odlagati hlodovino za potrebe licitacije oziroma je dopustno začasno odprto skladišče in odprte prodajne površine za les, živali in kmetijske proizvode.”
Bo ključnim deležnikom uspelo najti ustrezno rešitev, da se licitacija ohrani na Koroškem, ali bomo ostali brez enega vidnejših in pomembnejših dogodkov v regiji?
Kako se bo ministrstvo odzvalo na Prednikovo pobudo bomo spremljali v našem uredništvu in vas o razvoju dogodkov obveščali.
Vir: SOJ PS SD
