Načrt za okrevanje, ki ga od lanskega avgusta pripravlja vlada, bo podlaga za črpanje sredstev iz instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi, Slovenija pa ga mora Evropski komisiji predložiti do 30. aprila.
Slovenija je sicer v okviru skoraj 673 milijard evrov vrednega instrumenta upravičena do 5,2 milijarde evrov (1,6 milijarde evrov povratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev), v okviru širšega, 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje pa do 5,7 milijarde evrov.
Predsednik republike je uvodoma poudaril, da gre za enega redkih javnih posvetov o načrtu za okrevanje in odpornost, in spomnil na kritike v javnosti, da je javne razprave o dokumentu premalo. Skupaj s člani stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku so želeli ta primanjkljaj zmanjšati.
Okoljski minister Andrej Vizjak je opozoril, da je sklad za okrevanje samo eden od finančnih mehanizmov, s katerim bomo v Sloveniji v naslednjem obdobju naslavljali zelene politike. Tu je npr. še kohezijska politika v okviru večletnega finančnega obdobja 2021-2027, ki je komplementarna skladu. Omenil je še podnebni sklad, integralni proračun in namenske vire podjetij. “Treba je videti celotno sliko,” je dejal.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je izpostavil, da gre pri načrtu za okrevanje za hitro izvedljive naložbe, ki pa jih morajo spremljati reforme. Vrsto reformnih dokumentov so na ministrstvu za infrastrukturo po njegovih besedah že pripravili.
Omenil je področja obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in trajnostno mobilnost, kjer so iz načrta v celoti črtali naložbe v ceste oz. beton ter se usmerili res v trajnostne naložbe. Pri energetiki bodo po njegovih besedah potrebne znatne naložbe v proizvodnjo elektrike in omrežno infrastrukturo, saj potrebujemo zanesljivo oskrbo s cenovno dostopno in čisto energijo.
Vizjak je povedal, da je pred sprejemom na vladi tudi dolgoročna strategija razogljičenja do 2050, ki so jo na ministrstvu pripravili ob podpori Inštituta Jožef Stefan in v sodelovanju z ostalimi resorji. Ta strategija za različne gospodarske sektorje določa vizijo, cilje in konkretne ukrepe. Minister verjame, da bo strategija sprejeta do jeseni, morala pa bo biti še nadgrajena glede na načrt EU za vsaj 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030.
Zelo pomembna je po njegovih besedah tudi nastajajoča nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Ta je po Vizjakovih besedah ambiciozna, vprašanje pa je, ali jo bomo uspeli ob vzporednem sledenju cilju zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo uresničiti.
Na kritike, da je vlada v načrt za okrevanje vključila projekte, ki rešujejo stare grehe, namesto da bi se osredotočila na zeleni prehod in spremembo paradigme, je minister omenil tri bolj kohezijsko obarvane teme, ki jih želijo nasloviti z načrtom za okrevanje.
Prva je rešitev pereče protipoplavne problematike, druga je ravnanje z odpadki, kjer kljub prizadevanjem za preprečevanje nastajanja odpadkov in snovno učinkovitost v Sloveniji še vedno nastane veliko mešanih komunalnih odpadkov, država pa je zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture za njihovo termično obdelavo zelo ranljiva, tretja pa je digitalizacija, kjer se vzpostavlja enotna platforma vseh okoljskih in prostorskih podatkov.
Državna sekretarka na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je opozorila, da je bil načrt za okrevanje v okviru stalnih usklajevanj z Evropsko komisijo zelo nadgrajen. Tudi nekateri projekti, ki so bili v javnosti prepoznani kot sporni, po njenih besedah niso več v njem. Ponovila je, da so ob koncu 2020 opravili pogovore na daljavo z več kot 2000 deležniki. “Nikomur nismo zapirali vrat,” je dodala.
Zavrnila je tudi očitke, da so dokument delali od spodaj navzgor in nabirali želje lokalnih skupnosti. “To ne drži. Kombinirali smo oba pristopa,” je povedala. Projekti lokalnih skupnosti tako trenutno niso uvrščeni v načrt, ampak bodo zanje pripravljeni razpisi z jasnimi kriteriji.
Državna sekretarka je priznala, da so se na začetku morda zadeve res napačno lotili in razmišljali bolj o projektih kot reformah. A zdaj vidijo, da je potreben miselni preskok, in tudi pravila iz evropske uredbe so zelo stroga.
Glede finančnih vprašanj je povedala, da bodo sprva ciljali na 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in eno milijardo posojil, saj da si ne upajo zadolžiti države za celotno vsoto že takoj. Naslednja vlada bo lahko potem pristop spremenila, je pristavila.
V javnosti so se pojavile kritike, da je načrt za okrevanje, ki obsega skoraj 400 strani s prilogami, predolg in da so načrti drugih članic EU bistveno krajši in preglednejši. Kirbiš Rojseva je povedala, da je dokument celovit in narejen skladno z navodili Evropske komisije, ostale države pa da imajo objavljena le izhodišča. Je pa zagotovila, da bodo za javnost pripravili povzetek na okoli 20 straneh z jasno vidnimi prioritetami in ukrepi.
Na današnjem posvetu je sicer sodelovalo 14 predstavnikov civilne družbe. V svojih izjavah so pozivali predvsem k bolj ambicioznemu in jasnejšemu načrtu za okrevanje, k več poudarka na raziskovalno-inovacijskih tematikah ter izobraževanju in osveščanju, tako na področju okolja kot digitalne pismenosti, k vključevanju različnih strok in pogledov v pripravo načrta, k več poudarka na novih inovativnih pristopih in rešitvah ter k več enotnosti in sodelovanja pri razvojnih vprašanjih.
Slišati je bilo namreč, da gre ob 30-letnici države za izjemno priložnost, ko ima Slovenija na voljo toliko sredstev, kot še nikoli, da resnično doseže razvojni preboj in zagotovi boljše življenje za državljane. A za to bo treba sredstva porabiti zares učinkovito.
Preberite še: Na Koroškem proti izključitvi regije iz možnosti koriščenja sredstev sklada za pravičen prehod
