Na Koroškem proti izključitvi regije iz možnosti koriščenja sredstev sklada za pravičen prehod

Koroški župani so danes izrazili nasprotovanje odločitvi države, ki naj bi zavrnila možnost vključitve Koroške med upravičenke za črpanje sredstev sklada za pravičen prehod, čeprav je študija pokazala upravičenost. Župani so ponovno opozorili tudi na pomanjkanje informacij, potrebnih za načrtovanje prihodnjega regionalnega razvoja.
20210326113526_IMG_6021

VIDEO: Izjava županje Občine Črna na Koroškem Romane Lesjak

Sklad za pravičen prehod je namenjen tistim evropskim regijam, ki so še vedno odvisne od fosilnih goriv, in regijam z industrijskimi obrati z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Slovenija je najprej med upravičene regije uvrstila dve premogovni regiji, to sta Zasavje in Savinjsko-Šaleška regija, v nadaljevanju pa naročila študijo preverjanja upravičenosti še za Koroško, Goriško in Gorenjsko.

VIDEO: Seja sveta Koroške regije

Koroški župani so se decembra lani v okviru seje sveta regije seznanili s študijo vključitve Koroške v sklad za pravičen razvoj, ki je pokazala, da je regija upravičena za naslavljanje ukrepov in ciljev iz tega sklada. Zato jih je presenetila sicer neuradna informacija, da naj bi vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) oz. država za vse tri dodatne regije sprejela odločitev, da se jih ne vključi med regije, ki bi lahko v prihodnje črpale sredstva omenjenega sklada. Na današnji seji so zato koroški župani izrazili nasprotovanje takšni odločitvi.

Na SVRK so na vprašanje, zakaj se je država tako odločila, za STA danes odgovorili, da je bila upravičenost do koriščenja sredstev iz sklada za pravičen prehod določena v letu 2019 in da sta bili na podlagi pobude ministrstva za infrastrukturo kot upravičeni priznani omenjeni dve premogovni regiji. V zadnjem letu dni pa je bila posredovana pobuda za razširitev.

“Po odzivu Evropske komisije na pobudo izhaja, da bi taka razširitev pomenila bistveno zmanjšanje sredstev za obe premogovni regiji, zamaknil bi se tudi čas pričetka črpanja sredstev,” so zapisali.

Dodali so, da bi bilo poleg tega treba posegati, torej zmanjševati sredstva ostalih skladov, predvsem evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega socialnega sklada. Glede na povečanje sredstev za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija v finančni perspektivi 2021-2027 glede na 2014-2020 to ne bi bilo smiselno, saj je dostopnost do sredstev iz sklada za pravičen prehod bistveno zahtevnejša v primerjavi z dostopnostjo do sredstev iz ostalih skladov,” so še navedli na SVRK.

Koroški župani so sicer na današnji seji sveta regije v Črni na Koroškem zaman tudi pričakovali predstavnike te vladne službe oz. pristojnega ministra Zvonka Černača, da bi dobili informacije v zvezi z načrtom za okrevanje in odpornost, potem ko so že pred mesecem dni izrazili zaskrbljenost tako glede uresničevanja aktualnega dogovora za razvoj regije kot tudi glede načrtovanja prihodnjega regionalnega razvoja.

V zvezi s tem je direktorica Regionalne razvojne agencije za Koroško Karmen Sonjak ponovno opozorila na pomanjkanje informacij, potrebnih za načrtovanje prihodnjega regionalnega razvoja, enako tudi posamezni župani. Med drugim je župan Občine Prevalje Matic Tasič dejal, da od države nikakor ne dobijo informacij, ki jih želijo in potrebujejo v zvezi s pripravo nekaterih projektov v občini.

“Tudi v prihodnji finančni perspektivi si želimo dogovor za razvoj regij, ki se nam je zdel ustrezen instrument, in hkrati želimo, da minister Černač pride do nas ali da se posvetujemo prek zooma, da povemo, da želimo od vlade, da uresniči tisto, kar nam je na Brdu ponudila. Torej to, da bodo za prihodnjo finančno perspektivo upoštevani predlogi občin,” je povzela predsedujoča Svetu koroške regije, županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.