Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije ob tem opozarjajo, da je pri objavljanju fotografij otrok potrebna posebna previdnost, saj ima vsak otrok pravico do zasebnosti in varnosti tudi v digitalnem okolju.
Ko je fotografija enkrat objavljena na spletu, nad njenim širjenjem pogosto ni več mogoče ohraniti nadzora. Takšne vsebine se lahko kopirajo, delijo ali zlorabijo, razvoj umetne inteligence pa tveganja še povečuje. Otroci so tako v hujših primerih lahko žrtev spletnih spolnih zlorab, medvrstniškega nasilja, otroške pornografije.
"Otroci imajo pravico odraščati brez nepotrebne digitalne sledi, ki jo ustvarimo odrasli. Pred vsako objavo fotografije se vprašajmo, ali je ta res v otrokovo korist in ali bi si otrok želel, da bo ta fotografija dostopna tudi čez deset ali dvajset let," poudarjajo na ZPMS.
- fotografije naj bodo posnete v skupinah: skupinske fotografije zmanjšajo osredotočenost na posamezne otroke, kar poveča njihovo varnost;
- fotografije naj bodo posnete od daleč: bolj oddaljene fotografije manj razkrivajo podrobnosti o otrocih, kar pomaga zaščititi njihovo identiteto;
- fotografiranje otrok iz takšnih kotov, da njihov obraz ni prepoznaven: priporočamo fotografiranje otrok od zadaj, med dejavnostjo, v skupinah ali iz višje oziroma ptičje perspektive, kar omogoča prikaz dogajanja, vzdušja in aktivnosti otrok, hkrati pa učinkovito prekrije njihov obraz ter varuje njihovo identiteto;
- na fotografijah naj bodo otroci oblečeni, ne v kopalkah oziroma pomanjkljivo oblečeni;
- ne objavljajte podatkov (imen ali drugih osebnih podatkov), ki razkrijejo identiteto otrok;
- če je iz fotografije razviden obraz in s tem razkrita identiteta otroka, vam svetujemo, da obraz zameglite oziroma na drugačen način zakrijete.
Otroci naj bodo v središču zgodb zaradi svojih doživetij, ne zaradi svoje izpostavljenosti na spletu. Z odgovornim ravnanjem lahko poskrbite, da bodo njihovi poletni spomini ostali lepi tudi v prihodnosti.
