Pred dnevom spomina na mrtve se na pokopališčih znova nabere največ odpadnih sveč v letu. Po podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je bilo leta 2024 v Sloveniji na trg danih 3.610 ton nagrobnih sveč.
Skoraj polovico manj kot pred petnajstimi leti
Leta 2010 je bilo na trg danih 6.856 ton nagrobnih sveč, leta 2023 3.544 ton in leta 2024 3.610 ton. Količina je torej v primerjavi z letom 2010 nižja za približno 48 odstotkov, v zadnjih letih pa se ustaljuje.
Ob povprečni teži nove sveče 430 gramov je bilo leta 2024 kupljenih približno 8,4 milijona sveč, kar je 3,9 sveče na prebivalca. Slovenija je po porabi v evropskem vrhu, skupaj s Hrvaško, Poljsko in Avstrijo.
Kam s svečami
Odpadne sveče se ločeno zbirajo na pokopališčih in v njihovi neposredni bližini. Sistem zajema parafinske in elektronske sveče z baterijami, ne glede na to, ali je ohišje iz plastike, kovine ali stekla.
Ravnanje ureja uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki uvaja razširjeno odgovornost proizvajalca. To pomeni, da morajo proizvajalci in uvozniki na lastne stroške zagotoviti zbiranje in predelavo vseh odpadnih sveč, ki nastanejo v Sloveniji. Leta 2023 je bilo predelanih in recikliranih 80,3 odstotka zbranih sveč, kar presega cilje iz uredbe. Od leta 2024 v Sloveniji delujeta dva izvajalca predelave.
Na ministrstvu poudarjajo, da odpadne sveče same po sebi niso nevaren odpadek, lahko pa okolju škoduje nepravilno ravnanje z njimi.
Ministrstvo od nakupa sveč ne odvrača in ne spodbuja posamezne vrste, obiskovalce pokopališč pa poziva, naj odpadne sveče ustrezno zberejo in oddajo pooblaščenim izvajalcem.
Med okolju prijaznejšimi možnostmi navajajo lončnice, naravne aranžmaje ter sveče za ponovno polnjenje ali brez ohišij iz PVC. Predmeti, ki sveče nadomeščajo, na primer poslikani kamni ali leseni spominki, niso odpadne sveče in sodijo v ustrezne zabojnike ali v večkratno uporabo.
