Predlog zakona tudi o oddajanju sob prek Airbnb. Predlagana uzakonitev obveznega nudenja čiste pitne vode v gostinskih obratih

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo predlog novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1), ki je ključni zakon na področju gostinstva in določa pogoje za izvajanje gostinske dejavnosti, tako pripravo in strežbo jedi ter pijač kot nastanitev gostov. Ta zakon ureja tudi področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom in register nastanitvenih obratov. Zakon je trenutno v javni obravnavi.

Kot os navedli na ministrstvu so spremembe potrebne zlasti zaradi trendov razvoja na področju nastanitvenih obratov – v zadnjih letih je denimo razmah doživelo oddajanje hiš in stanovanj prek platform, kot je Airbnb, pa tudi glamping in druge oblike bivanja v naravi.

Po novem se ne predvideva podrobnega razlikovanja med posameznimi vrstami obratov (na primer slaščičarna, kavarna, okrepčevalnica in drugi) na ravni zakonatemveč razlikovanje na splošnem temelju:

  • nastanitveni obrati,
  • obrati za strežbo jedi in pijač,
  • obrati za priložnostno pripravo in dostavo jedi.

Podrobne določbe (vključno z določenimi pogoji za izven standardne oblike bivanja v naravi) za posamezne vrste gostinskih obratov bodo določene v podzakonskem aktu. Takšna sprememba omogoča fleksibilno urejanje vrst obratov (ob pojavu na primer glampinga pogojev za tega ni bilo mogoče definirati v podzakonskem aktu, ker vrsta ni bila definirana v zakonu).

Novost se obeta tudi na področju obratovalnega časa gostinskega obrata, ki ga ne bi bilo več potrebno prijavljati na občino.

Za vse obrate velja možnost določitve obratovalnega časa od 0. – 24. ure, izvajalec sam določi obratovalni čas v skladu s svojim poslovnim interesom in ga objavi na vidnem mestu.

Občina lahko na območjih, kjer presodi, da je to potrebno (na primer stanovanjska naselja in podobno) z aktom omeji obratovalni čas, vendar ta ne sme biti krajši od 6. – 22. ure. V tem primeru uredi tudi obratovanje ob posebnih priložnostih (poroke, praznovanja in podobno). Tudi na takšnih območjih omejitev ne velja na dan pred prazniki, ob pustovanju in martinovanju. Nadzor takšne ureditve (poleg Tržnega inšpektorata) prevzema občinska inšpekcija.

Kot ključno novost so navedli tudi redefiniranje pogojev kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom (oddajanja nastanitve v lastnem ali najetem stanovanju ali počitniški hiši.)

Gre za dejavnost, ki je v zadnjih letih doživela izjemno rast. Analiza kratkoročnega oddajanja nastanitev turistom, ki jo je za MGRT izvedel Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (CPOEF, november 2020) kaže, da se je ponudba zasebnih namestitev na platformi Airbnb od leta 2015 do leta 2019 (leto 2020 zaradi vpliva epidemije Covid-19 na turizem ni zajeto) povečala kar za 3,8-krat. V letu 2019 je bilo v Sloveniji oglaševanih 9.728 nepremičnin, ki so skupaj ustvarile 66,5 milijonov evrov prihodkov. Za primer, to je toliko, kot sta tega leta skupaj ustvarili podjetji Istrabenz Hoteli in Terme Krka s svojimi skupaj 17-imi hoteli visoke kategorije.

Težave ne predstavlja zgolj dvig nastanitvenih kapacitet te vrste, temveč pomanjkljivo določeni pogoji za izvajanje dejavnosti, zaradi česar se velika večina dejavnosti opravlja na črno in brez ustreznih soglasij ter tako negativno vpliva na konkurenčnost drugih oblik nastanitvenih kapacitet, ki dejavnost opravljajo legalno, in po drugi strani na stanovanjsko politiko večjih, turistično zanimivih slovenskih mest, so poudarili na ministrstvu.

Novi pogoji:

  • Večja vloga občin na tem področju (občine lahko v svojem aktu določijo prostorski in terminski okvir za oddajanje nepremičnin).
  • Občine izdajo soglasje za opravljanje dejavnosti.
  • Vpis v Ajpes (register nastanitvenih obratov) možen le ob predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev (soglasja solastnikov, soglasja občine).
  • Oglaševanje v okviru javno dostopnih rezervacijskih sistemov:
    • Oglaševanje nepremičnin sobodajalcev dovoljeno zgolj z objavo javno vidne identifikacijske številke nastanitvenega obrata iz registra nastanitvenih obratov (Ajpes generira novo številko, ki je znana obratu in FURS-u).
    • Spletni rezervacijski sistem mora omogočiti prikaz identifikacijske številke nastanitvenega obrata iz registra nastanitvenih obratov pri vsaki ponudbi ali oglaševanju na spletnem rezervacijskem sistemu ali kakršnem koli drugem načinu trženja nastanitvenega obrata.
  • omejitev obdobja oddajanja v večstanovanjskih stavbah vezana na odstotek soglasja solastnikov.

Sobodajalec, ki lastno ali najeto nepremičnino oddaja v kratkoročni najem v večstanovanjski hiši letno:

  • do devetdeset dni skupaj in gostom nudi do pet ležišč, mora imeti ne glede na določbe 14. člena Stanovanjskega zakona pridobljeno 75 % soglasje etažnih lastnikov stanovanjske stavbe za opravljanje dejavnosti;
  • sobodajalec, ki nepremičnino oddaja devetdeset dni ali več oziroma manj kot devetdeset dni, vendar razpršeno skozi več kot polovico leta, oziroma gostom nudi več kot pet ležišč, mora imeti v skladu s Stanovanjskim zakonom pridobljeno 100 % soglasje etažnih lastnikov stanovanjske stavbe za opravljanje dejavnosti.

Kategorizacija nastanitvenih obratov

  • Vrste nastanitvenih obratov, za katere je potrebna kategorizacija, se določijo v podzakonskem aktu (Pravilniku o kategorizaciji nastanitvenih obratov).
  • Predlog MGRT za podzakonski akt: kategorizacija ne bi bila več obvezna za kmetije z nastanitvijo, za hotele se uvede prostovoljna kategorizacija, ki ohranja sedanjo organiziranost.

Uzakonitev obveznega nudenja čiste pitne vode v gostinskih obratih

Obveza velja za gostinske obrate (nastanitveni ter obrati za strežbo jedi in pijač), ki so priklopljeni na javno vodovodno omrežje, “Kot prvi uzakonimo nudenje čiste pitne vode v gostinskih obratih – jasno definiran trajnostni turizem (zelo močno promocijsko sporočilo z velikim potencialom)” so navedli na ministrstvu.

Višina zagroženih kazni v osnutku predloga zakonu ostaja nespremenjena, so pa dodane nove kazenske določbe in višje kazni za prekrške, vezane na spoštovanje določb o kratkoročnem oddajanju nepremičnin turistom, saj je v tem delu zaznati največ neizpolnjevanja pogojev s strani izvajalcev dejavnosti, navajajo na ministrstvu. Tako bi denimo posamezniku ali podjetju, ki za izvajanje dejavnosti ne bi pridobil soglasja občine in solastnikov, grozilo od 4000 do 10.000 evrov globe. Z globo od 40.000 do 100.000 evrov pa bi lahko Slovenija kaznovala pravno osebo oz. podjetnika javno dostopnega spletnega rezervacijskega sistema, ki nastanitvenim obratom ne bi omogočil prikaza identifikacijske številke.

Osnutek predloga bo v javni obravnavi do 6. 4. 2021, do takrat lahko oddate tudi komentar na zakon. Predlog zakona je objavljen tukaj.

Vir: STA, www.gov.si

Dogodki

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije