Search
Close this search box.

Pravniki dokaj enotni o odločitvi ustavnega sodišča; vlada napoveduje takojšne ukrepanje

Odločitev ustavnega sodišča, da so sklepi o prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter izvedbi pouka na daljavo neveljavni, ker niso bili objavljeni v uradnem listu, večine pravnikov ni presenetila. Z odločitvijo se sicer ne strinja vlada, ki pa napoveduje, da jo bo spoštovala.

Ustavno sodišče je namreč v četrtek odločilo, da dva sklepa vlade o podaljšanju začasne prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in sklep ministrice za izobraževanje o pouku na daljavo ne veljajo, ker niso bili objavljeni v uradnem listu, posledično pa tudi ne velja več sam odlok o začasni prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vladi je sodišče dalo tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem.

Vlada se je na odločitev odzvala danes z izjavo vladne službe za zakonodajo. Ta je poudarila, da so bili vsi ukrepi za obvladovanje epidemije sprejeti na pregleden in javen način ter tudi ustrezno predstavljeni in objavljeni. Vse navedeno velja tudi za akte, s katerimi je vlada podaljševala ukrepe. “Vsekakor pa bo vlada z načelom pravne države upoštevala odločitev ustavnega sodišča in bo o ukrepih na podlagi strokovnih izhodišč znova odločala. Glede na stališče ustavnega sodišča, da gre za predpise, bo zadevna besedila objavila tudi v uradnem listu,” je zapisala.

Kot je na novinarski konferenci o epidemiji covid-19 povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, bo vlada ukrepala takoj in pri tem ne bo čakala tri dni. Po njegovih besedah zaradi odločitve ustavnega sodišča nobena odločitev vlade ni pod vprašajem. “Če bo treba, bo vlada znova sprejela odločitve in poskrbela za kontinuiteto izvajanja ukrepov, namenjenih zaščiti zdravja ljudi,” je dejal. Poudaril je še, da se glede “način izobraževanja s ponedeljkom ne spreminja nič”.

Z ministrstva za izobraževanje so sporočili, da gradivo, s katerim se bodo odzvali na odločitev, še usklajujejo, vlada pa naj bi ga obravnavala na sobotni dopisni seji.

Ustavni pravniki so odločitev ustavnega sodišča podprli. Matej Avbelj je dejal, da je zadeva jasna kot beli dan. “154. člen ustave določa, da morajo biti državni predpisi objavljeni v državnem uradnem listu, preden začnejo veljati. Sklepi vlade, s katerimi podaljšujejo veljavnosti odlokov, so tak državni predpis. Če sklepi vlade niso bili objavljeni, niso nastali, ne obstajajo in tako ne veljajo, s tem pa so tudi odloki prenehali veljati na dan, ko niso bili veljavno podaljšani,” je ugotovil za STA.

Ciril Ribičič je izrazil veselje, da je sodišče pokazalo, da spremlja delo vlade in “da se zaveda, da je zaščita pravic pomembnejša v krizi kot pa v običajnem času”. Po njegovih besedah mora vlada zdaj “nemudoma popraviti tisto, kar je zgrešeno”. Podobno je ocenil Rajko Pirnat.

Ob odločitvi ustavnega sodišča se je pojavilo tudi vprašanje, kaj ta pomeni za veljavnost drugih sklepov o podaljševanju ukrepov, ki niso bili objavljeni v uradnem listu. “Noben predpis, ki je predpis (splošen in abstrakten pravni akt) in ki ni bil objavljen, v pravni državi ne velja. To je splošno in temeljno pravilo,” meni Avbelj. Podobno meni pravnik Andrej Teršek, ki gre skupaj s Pirnatom še dlje. Ker prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in pouk na daljavo nista imela veljavne pravne podlage, so iz tega naslova možno tudi odškodninski zahtevki, menita.

Po oceni v. d. direktorja službe vlade za zakonodajo Mihe Pogačnika se odločitev ustavnega sodišča nanaša zgolj na sklepe in odlok v zvezi s prepovedjo zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in poukom na daljavo. Kljub temu pa njihova služba iz previdnosti meni, “da bi bilo najbolje čim prej na novo izdati vse odloke, izdane na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, in v nadaljevanju vsak teden s predpisom podaljševati uporabo ukrepov iz teh odlokov, saj gre tudi v primeru drugih odlokov za podobno dejansko stanje”.

V koalicijskih SMC in NSi so v odzivu izrazili pričakovanje, da bosta vlada in ministrstvo v roku sprejela vse ustrezne ukrepe in omogočila nadaljnje šolanje na daljavo. Kot ocenjujejo, je namreč to v trenutnih epidemioloških razmerah potreben ukrep. Tudi v DeSUS verjamejo, da bo ministrstvo pripravilo ustrezne rešitve.

V opozicijskih LMŠ, SD, Levica in SAB so pričakovano ostri. Poslanka LMŠ Tina Heferle meni, da je odločitev velika zaušnica vladi. Vodja poslancev Levice Mateja T. Vatovca meni, da je ustavno sodišče ugotovilo dvoje: “Da je vlada nesposobna in škodljiva.”

Vodja poslancev SAB Maša Kociper ugotavlja, da ima ta vlada očitno težavo s spoštovanjem vladavine prava. Nekdanji šolski minister in podpredsednik SD Jernej Pikalo pa je poudaril, da to, da so razmere v državi, kar zadeva epidemijo, zahtevne, ni opravičilo za to, “da se dela po domače”.

Prvak SNS Zmago Jelinčič ocenjuje, da bi bilo smiselno, da se otroci ob upoštevanju zaščitnih ukrepov vrnejo v šole.

Ustavno sodišče je sicer neveljavnost vladnih sklepov ugotovilo pri presojanju zahteve staršev dveh otrok, ki so izpodbijali prepoved zbiranja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, kar določa odlok o začasni prepovedi zbiranja vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ustavni sodniki so pobudo sprejeli v presojo, niso pa še o njej odločili. Prav tako še niso odločili o predlogu za začasno zadržanje dela omenjenega odloka, ki se nanaša na šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami. So pa zapisali, da v kolikor se bo vlada odločila za podaljšanje izvajanja pouka na daljavo v vseh zavodih, “da bi bili, upoštevaje trenutne razmere, izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje” odloka v delu, ki se nanaša na šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami.

Če bi do začasnega zadržanja prišlo, bi to pomenilo, da bi šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami začeli znova izvajati neposredni pouk, kar so v osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami danes pozdravili. Kot je za STA povedala ravnateljica radovljiške osnovne šole Jelena Horvat, so za njihove otroke in njihove družine kontinuirano delo v šoli, stiki in socialna vključenost izjemnega pomena, zato so letošnji izpadi zaradi epidemije zanje velik stres. Da je nujno, da se najmlajši otroci in tisti in s težjimi motnjami čim prej spet vključijo v normalen delovni proces, je ocenil tudi ravnatelj novogoriške šole Kozara Edvard Vrabič. A ravnatelji hkrati tudi poudarjajo, da bo delo nemogoče organizirati že do ponedeljka.

Pripravil: Aleš Kocjan

Odločitev ustavnega sodišča, da so sklepi o prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter izvedbi pouka na daljavo neveljavni, ker niso bili objavljeni v uradnem listu, večine pravnikov ni presenetila. Z odločitvijo se sicer ne strinja vlada, ki pa napoveduje, da jo bo spoštovala.