Odgovor slovenjgraškega župana na odprto pismo direktorja KGZS Celje

V začetku septembra smo na spletnem portalu pisali o tem, da direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik v pismu slovenjgraškemu županu Tilnu Kluglerju očita zavajanje javnosti pri predstavljanju načrtovanih posegov. Po analizah zavoda bo glede na načrte močneje prizadetih deset kmetij. Zdaj pa so se na Jamnikovo pismo odzvali na MO Slovenj Gradec, kjer očitke zavračajo.
241543926_538445560760564_3372957158401555899_n

V prispevku objavljamo celoten odgovor strokovnih služb MO Slovenj Gradec oziroma župana Tilna Kluglerja na odprto pismo, ki ga je na javnost in medije 9. septembra 2021 naslovil Stanko Jamnik, direktor KGZS Celje. Odgovor objavljamo v celoti, nelektorirano, kot smo ga prejeli s strani občine.

Preberite tudi: Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje slovenjgraškemu županu očita zavajanje

Kljub zelo široko zastavljenem obveščanju javnosti o prednostih načrtovanih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (SDOPN3) ugotavljamo, da interesne skupine pozornost javnosti usmerjajo izključno na t.i. varovanje kmetijskih zemljišč, ob tem pa, žal tudi z zavajajočimi podatki, v javnosti ustvarjajo neupravičeno nezadovoljstvo kljub dejstvom, da predlagane strokovne rešitve ponujajo bistveno več koristnih vplivov na bivanjski standard večine prebivalstva. Ker za načrtovanje občinske prostorske politike vendarle šteje prav slednje, je potrebno na navedbe ustrezno odgovoriti.

Najprej bi želeli v kratkem orisati kronologijo izgradnje obvoznic v MO SG. Že pred leti, v času župana Janeza Komljanca, kasneje tudi župana Matjaža Zanoškarja, so načrtovalci uvideli nujnost priprave prostorskih podlag za umestitev obvoznih in navezovalnih cest, ki bi obdale urbano okolje in na tak način prometno in okoljsko razbremenile gosto poseljena območja v mestnem jedru. V zadnjem obdobju (od leta 2014) dalje je občinski prostorski načrt, ki ga je Občinski svet obravnaval in sprejel v mandatu prejšnjega župana in občinskega sveta (leta 2017), predvidel ureditev prometne infrastrukture kasneje, s SD OPN3, k čemur smo bili torej zavezani že tedaj in kar tudi počnemo. Prostorsko načrtovanje v Republiki Sloveniji poteka na dveh nivojih, na državnem in na ravni lokalnih skupnosti (občin). Pri tem lahko občina načrtuje le prostorske ureditve lokalnega pomena (pri katerih rešuje akutno problematiko prometne infrastrukture in se prilagaja trenutnemu stanju in prihodnjim situacijam, ki jih v našem primeru prinaša izgradnja hitre ceste) država pa načrtuje prostorske ureditve državnega pomena. Pristojnosti, način načrtovanja in hierarhična razmerja so z zakoni jasno določena, in sicer tako, da so državni prostorski akti hierarhično nadrejeni občinskim. Vse občine v Sloveniji, tudi MO Slovenj Gradec, morajo zagotoviti, da so občinski prostorski akti skladni s hierarhično nadrejenimi. Je pa nujno, da se na lokalnem nivoju na nove prostorske in prometne okoliščine, ki jih narekuje Državni prostorski načrt, ustrezno in pravočasno odzivamo, še posebej v smislu prostorskih izzivov, ki jih prinaša izgradnja hitre ceste, in sicer v izogib očitkom, da (podobno kot v obdobju 2012-2017) za infrastrukturo nismo naredili nič, ali da smo naredili bistveno premalo. Zato bi želeli izpostaviti, da v svojem odprtem pismu g. Jamnik omenja

  • prostorske ureditve državnega pomena: oba odseka hitre ceste na tretji razvojni osi;
  • prostorske ureditve lokalnega pomena: južna obvoznica Slovenj Gradca in cesta na Legen, česar pa seveda ne velja obravnavati istočasno, v paketu, saj so postopki vodeni na popolnoma različnih nivojih, na drugačne načine in po drugačnih metodologijah.

S SDOPN3 občina načrtuje izključno prostorske ureditve lokalnega pomena, t.j. ureditve, za katere ima občina z zakoni podeljeni mandat in pristojnost. Zato ne drži trditev, da s prikazovanjem načrtovanih posegov v prostor, vključenih v SDOPN3, zavajamo javnost in prikrivamo podatke.

Na vseh predstavitvah SDOPN3 doslej smo natančno predstavili vsebino in obseg vseh prostorskih ureditev, ki jih načrtujemo s SDOPN3. Le-te so:

  • umestitev prometne infrastrukture v prostor, in sicer:
     južne obvoznice od Starega trga do priključka Slovenj Gradec – jug;
     zahodne obvoznice mimo Starega trga;
     navezovalne ceste na Legen;
     dostopa do naselja Ob Homšnici;
     obvoznice Krevh na Legnu;
     prometne ureditve na krožišču Šmartno;
     daljinskih in lokalnih kolesarskih povezav;
  • zadrževalnik in razbremenilnik na Homšnici;
  • nadomestna kmetijska zemljišča za načrtovane prometne povezave;
  • podrobnejše urejanje nekaterih EUP ali njihovih delov s posebnimi in podrobnimi prostorskimi
    izvedbenimi pogoji (EUP SG-149, OM-383, SG-80, SG-57, SG-48, SG-51, SG-52-del, ŠM-22, SG91 in OM-371/2).

Za prostorske ureditve, za katere je potrebna sprememba namenske rabe prostora, je skupno potrebnih 16,12 ha kmetijskih zemljišč, od tega za južno obvoznico Slovenj Gradca 6,83 ha (vir: Izdelava analize stanja na predvidenih kmetijskih gospodarstev zaradi načrtovanih mestnih obvoznic – južna obvoznica SG; izdelal Kmetijsko gozdarski zavod Celje, avgust 2020) in za cesto na Legen 6,35 ha (vir: Izdelava analize stanja na predvidenih kmetijskih gospodarstev zaradi načrtovanih mestnih obvoznic – cesta na Legen; izdelal Kmetijsko gozdarski zavod Celje, avgust 2020). Površine, ki so zajete v vir, ki ga navaja g. Jamnik, t.j. »ZUM Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta«, zajemajo tudi spremembe namenske rabe drugih zemljišč (zlasti gozdnih) za načrtovane prostorske ureditve.

Trditev, da nadomeščamo kmetijska zemljišča »po strminah Pohorja, Uršlje Gore, Razborja ali Graške gore«, ne drži. Kot je razvidno iz spodnjega izseka iz SDOPN3, ki z rdečo barvo prikazuje lokacije nadomeščanja, v imenovanih naseljih in strminah ne načrtujemo nadomeščanja:

FOTO: MO SG

G. Jamnik navaja, da bo »s predlagano umestitvijo južne obvoznice med mestom in obvoznico ostalo (ocena) 20 ha kmetijskih zemljišč, ki jih s SDOPN ščitite do leta 2030, nato pa bodo očitno za pridelavo hrane tudi izgubljena«. Tudi ta trditev ne drži. Gre za določilo, ki je usklajeno z nosilcem urejanja prostora za področje kmetijstva, izhaja pa iz načrtovanih aktivnosti nosilca urejanja prostora v zvezi z določanjem trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki so g. Jamniku verjetno dobro znane. Nosilec urejanja prostora namreč načrtuje, da bo v najkasneje navedenem roku zagotovil strokovne podlage za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, po njihovi določitvi pa bodo zemljišča zavarovana z zakonom in posebno varstvo z določili v odloku o OPN več ne bo potrebno.

G. Jamnik navaja tudi, da smo na novinarski konferenci uporabili le del informacij iz ene od dveh analiz prizadetosti kmetij zaradi načrtovanih posegov na kmetijska zemljišča, ki smo jih naročili pri vas in trdili, da zaradi načrtovanih posegov nobena kmetija ne bo prizadeta, pri tem pa nismo zajeli izgube kmetijskih zemljišč in prizadetost kmetij zaradi drugih posegov v prostor, ki jih načrtujemo na tem območju.

Trditev ne drži. Na novinarski konferenci smo odgovarjali na očitke, ki so se v javnosti pojavili, in sicer v zvezi s prizadetostjo kmetijskih gospodarstev na južni obvoznici Slovenj Gradca, povedali pa smo tudi, v kolikšnem deležu površin bodo prizadeta posamezna gospodarstva na tej prometnici. Drugih informacij zaradi varstva osebnih podatkov nismo podajali. Poleg odgovorov na navedeno vprašanje smo odgovarjali na vsa druga vprašanja v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki jih načrtujemo in so vključene v SDOPN3.

Spodaj citiramo izseka iz povzetka obeh analiz KGZ Celje in sporočamo, da bo v skladu s priporočili izdelovalca obeh analiz, tudi zagotovljena izdelava sanacijskih načrtov za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva, kot predlaga KGZ Celje. Za južno obvoznico SG je KGZ v povzetku med drugim zapisal: »Z načrtovanim posegom za izgradnjo južne obvoznice bo trajno izgubljeno 6,83 ha kmetijske zemlje, ki jo obdeluje 15 kmetijskih gospodarstev. Ta obdelujejo skupaj 232 GERKov – enot rabe. Od teh jih bo prizadetih 40 (17 %).«

Na sedmih kmetijskih gospodarstvih je vsaj eden od članov vključen v pokojninsko invalidsko zavarovanje kot kmet. Skupaj pa je tako zavarovanih 11 članov prizadetih kmetijskih gospodarstev. Vključenim v zavarovanje kmetijska dejavnost predstavlja glavni vir dohodka. (vir: Izdelava analize stanja na predvidenih kmetijskih gospodarstev zaradi načrtovanih mestnih obvoznic – južna obvoznica SG; izdelal Kmetijsko gozdarski zavod Celje, avgust 2020). Za cesto na Legen je KGZ v povzetku, med drugim, zapisal: »Z načrtovanim posegom za izgradnjo legenske navezovalne ceste bo trajno izgubljeno 6,35 ha kmetijske zemlje, ki jo obdeluje12 kmetijskih gospodarstev. Ta obdelujejo skupaj 201 GERKov – enot rabe. Od teh jih bo prizadetih 28 (skoraj 14 %). 8 jih bo prizadetih več kot 50 %, 7 pa več kot 30 %.«

Na šestih kmetijskih gospodarstvih je vsaj eden od članov vključen v pokojninsko invalidsko zavarovanje kot kmet. Skupaj pa je tako zavarovanih 12 članov prizadetih kmetijskih gospodarstev. Vključenim v zavarovanje kmetijska dejavnost predstavlja glavni vir dohodka. (vir: Izdelava analize stanja na predvidenih kmetijskih gospodarstev zaradi načrtovanih mestnih obvoznic – cesta na Legen; izdelal Kmetijsko gozdarski zavod Celje, april 2020).

Glede navedb o zmanjšanju površin rodovitne zemlje ne moremo mimo dejstva, da je velik del te rodovitnih zemljišč v zadnjih letih zasedla industrijska kultura. Če je v letu 2016 hmelj rastel na 76,13 Ha rodovitnih zemljišč, beležimo do leta 2021 kar 45 % porast hmeljišč in raste sedaj na 111,10 Ha zemljišč. Resnično obžalujemo, da se je v zadnjih petih letih skoraj 35 Ha rodovitne zemlje na tak ali drugačen način preobrazilo v trajne nasade, ki imajo s samooskrbo ali oskrbo prebivalstva s hrano skupnega bore malo, saj »Slovenija izvozi 99 % pridelka hmelja, ki se uporabi za proizvodnjo piva.« (vir: https://www.gov.si/teme/hmeljarstvo/). Industrijska pridelava, ki pa ne nudi nikakršne prehranske varnosti, ki jo omenja g. Jamnik, je torej zavzela skoraj 35 Ha rodovine zemlje, kar je precej več od načrtovanih 6,83 Ha za južno obvoznico, ki pa ima kumulativno gledano bistveno boljši učinek na skupnost.

Pozitivni učinki za večinsko populacijo Mestne občine so namreč evidentni in temeljijo na strokovnih študijah: zmanjšanje hrupa in onesnaževanja v urbanem mestnem okolju, zmanjšanje prometne obremenitve mestnih ulic, sprostitev in omilitev prometnih tokov v urbanem mestnem okolju, ureditev poplavne varnosti ipd. Prav tako ne vzdrži očitek, da zapostavljamo kmetijstvo: v duhu družbene odgovornosti in trajnostne naravnanosti namreč ves čas povečujemo subvencije in pomoči samooskrbnim in ekološko usmerjenim kmetovalcem, regulatorno ukrepamo na področju znižanja dajatev za kmetije (popolna oprostitev NUSZ za kmetijska poslopja, 50% znižanje komunalnega prispevka za kmetovalce, skoraj dvakratno povečanje subvencij za kmetijstvo v zadnjih dveh letih itd.), upoštevamo predloge in pobude po spreminjanju namembnosti iz stavbnih v kmetijska zemljišča kmetovalcem, ki to želijo in kjer je to mogoče. Glede navedb o višini odškodnin je potrebno poudariti, da so preračuni narejeni na trenutno veljavne zneske odškodnin, kot jih ponuja država, prepričani smo, da bodo ta pogajanja korektna tudi tedaj, ko se bodo postopki začeli konkretneje izvajati.

Glede poplavne varnosti in izgradnje zadrževalnika je potrebno izpostaviti, da je iskanje rešitev za približno 500 Ha poplavno ogroženih stavbnih in kmetijskih zemljišč pač nujno. Z izgradnjo zadrževalnika bomo torej rešili problem poplavne varnosti za veliko število lastnikov gospodarskih in stanovanjskih objektov in tudi kmetijskih zemljišč, zato je kumulativni pozitivni učinek izgradnje zadrževalnika za celotno lokalno skupnost izjemnega pomena.

V evidenci za povečanje skupnega fonda kmetijskih zemljišč v MOSG preko mehanizma sprememb v kmetijsko rabo je kar 13,04 Ha, od tega vračilo iz stavbnih v kmetijska zemljišča na želje kmetovalcev kar 6,02 Ha, zato je zavajajoč tudi očitek o siromašenju fonda kmetijskih zemljišč z umeščanjem prometnic. Še enkrat poudarjamo, da variante južne obvoznice J1, kljub številnim preverjanjem in poskusom usklajevanja, ni moč direktno priključiti na državno cesto tretje razvojne osi, ampak bi jo bilo moč priključiti le posredno preko glavne ceste v priključku Slovenj Gradec jug. Zato je edina razumna odločitev umestitev (po strokovni metodologiji sedaj najprimernejše) trase S2, podrobna proučitev slednje pa ni pokazala, da bi v območju med načrtovanim priključkom na 3. razvojno os in Podgorsko cesto obstajale primernejše različice z vidika vplivov na kmetijska zemljišča. Še enkrat poudarjamo, da je načrtovano, da se vsa izgubljena kmetijska zemljišča zaradi izgradnje južne obvoznice nadomestijo, prav tako pa bomo za prizadete kmetije pripravili tudi podrobne sanacijske načrte, kjer je to potrebno in predvideno s strani stroke. Glede navezovalne ceste na državno cesto Legen pa velja še enkrat poudariti, kar je na sestanku z nekdanjo ministrico poudaril tudi podžupan, da gre trenutno zgolj za njeno umeščanje v prostor, kar pa ne predvideva tudi njene dejanske izgradnje, saj za slednjo trenutno ni ne sredstev, niti nujnih potreb.

Slovenj Gradec in njegovi prebivalci, prav tako pa vsi Korošci in ostali, ki se bodo k nam pripeljali po hitri cesti, južno obvoznico nujno potrebujejo, sicer bo v mestu prometna situacija po izgradnji hitre ceste (ki pa je, kot veste, sedaj že v teku) popolnoma nevzdržna. Po dostopnih podatkih in strokovnih študijah se bo namreč z izgradnjo južne obvoznice količina prometa v urbanem delu Slovenj Gradca zmanjšala za kar 70 %, s čimer bomo pomembno dvignili kakovost bivanja in prometno varnost prav vseh naših občank in občanov.

Zato se predvsem v imenu in zaradi vseh prebivalcev, ki jim bomo z novo prostorsko ureditvijo končno pomembno izboljšali bivanjski standard, osredotočamo na reševanje težav, hkrati pa se ne moremo strinjati s trditvami, ki jih navajate v svojem odprtem pismu in jih s strokovnimi argumenti tudi upravičeno zavračamo.

Naroči se
Obvestilo o
guest
1 Komentarji
staro
novo najbolj glasovano
Inline Feedbacks
View all comments
mitja
mitja
28. septembra, 2021 22:10

Bravo Župan! Drži se in ne popuščajmo celanarju.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.