Odbor vnesel še dodatne rešitve v predlog zakona o finančni razbremenitvi občin

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je s 17 glasovi za in brez glasu proti potrdil predlog zakona o finančni razbremenitvi občin. Z rešitvami v osnovnem predlogu, ki ga je vložila prejšnja vlada, bi občine razbremenili za nekaj čez 30 milijonov evrov, skupaj z danes sprejetimi dopolnili koalicije za skoraj 70 milijonov.
občina-slovenj-gradec

Kot je na današnji nujni seji odbora pojasnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je zakonski predlog neke vrste “omnibus zakon”, ki posega v devet drugih zakonov, skupaj z danes sprejetimi dopolnili koalicije, ki so jih uskladili tudi z reprezentativnimi združeni občin, pa v 12.

V osnovnem predlogu zakona, ki ga je decembra lani v DZ vložila prejšnja vlada, je predvideno, da bo država od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne slovenske državljane in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo za otroke do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani. Prav tako bo država prevzela financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe.

Zvišuje se upravna taksa za izdelavo lokacijske informacije, ki bo odslej plačljiva tudi za notarje, taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele bo na novo določena. V okvir administrativnih razbremenitev občin pa sodi možnost sprejemanja programa izobraževanja odraslih za več let skupaj.

Z dopolnili koalicije pa je odbor danes v zakon vnesel še kar nekaj drugih rešitev. Med njimi je minister uvodoma izpostavil sofinanciranje občin z romskimi naselji, poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v enotni zakladniški račun ter določitev sredstev za uravnoteženje razvitosti občin v višini šestih odstotkov primerne porabe, ki bodo nadomestila sedanje sofinanciranje občinskih investicij.

Sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin prosilcem bo zagotavljala neposredno država in občine ne bodo več zalagale sredstev, država bo prevzela tudi obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe, poenostavil se bo postopek sofinanciranja skupnih občinski uprav, je še nanizal minister.

Preberi še:  Pohod z rdečimi baloni: Tokrat želijo opozoriti na pomembno vlogo sorojencev otrok s posebnimi potrebami

Parlamentarna zakonodajno-pravna službe je opozorila, da predlagana dopolnila vključujejo spremembe zakonov, ki v prvotni predlog zakona niso bili vključeni, kar pomeni nov zakonodajni postopek. Izjeme, da bi bilo mogoče z dopolnili začeti nov zakonodajni postopek, pa poslovnik DZ ne predvideva. Zato ocenjuje, da nove predlagane spremembe stanovanjskega zakona, zakona o gasilstvu in zakona o varstvu pred požarom niso skladne z ustavo in poslovnikom DZ.

Prav to je botrovalo zagati nekaterih opozicijskih poslancev. Poslanca LMŠ Rudi Medved in Jani Möderndorfer sta opozorila, da po vsebinski plati predlagane rešitve podpirajo, a iz pravnega vidika težko podprejo nekaj, kar je protizakonito. Boštjan Koražija (Levica) pa je izrazil bojazen, da bi morale občine – če bi se izkazalo, da v postopku ni bilo vse prav – pozneje vračati že prejeta sredstva. Poslanka SD Bojana Muršič je bila kritična tudi ob dejstvu, da so obsežna dopolnila dobili na mizo šele na današnji seji. Muršičeva in Andrej Rajh (SAB) sta prav tako spraševala, kakšne bodo finančne posledice predlaganih dopolnil.

Koritnik je pojasnil, da bi bila po osnovnem predlogu zakona razbremenitev na ravni občine v povprečju na letni ravni 140.000 evrov, ob upoštevanju dopolnil koalicije pa 330.000 evrov. Skupni finančni učinki osnovnega predloga in dopolnil so po ministrovih besedah blizu 70 milijonov evrov, in sicer 31,5 milijona evrov zaradi prevzema obveznosti države od občin, 4,7 milijona pri občinah z romskih prebivalstvom, 25,9 milijona evrov zaradi uveljavitve polne višina nepovratnih sredstev za financiranje investicij ter 1,9 milijona evrov zaradi prevzema stroškov gasilskega zavarovanja na državo.

Kot pomemben korak v pravo smer sta na današnji nujni seji, sklicani na zahtevo poslanskih skupin koalicije, rešitve ocenila tudi predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije Gregor Macedoni in predstavnik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič. Kot je dejal Macedoni, se s predlaganimi rešitvami verjetno naslavlja več kot tri četrtine najtežjih primerov, ki so se nabrali v zadnjih 30 letih. Končno občine niso več “prepoznane kot problem, ampak kot del reševanja problema”, pa je bil zadovoljen Prebilič.

Preberi še:  Prevaljska občina zbira predloge za podelitev priznanj in nagrade

Tudi sicer je bilo glede vsebine predlaganih rešitev danes slišati le nekaj pomislekov. Predrag Baković (SD) je denimo pri sofinanciranju občin, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, želel to pravico vezati na občine, ki imajo romskega svetnika, a je obveljala predlagana rešitev koalicije, da bodo do sofinanciranja upravičene občine, ki imajo evidentirana romska naselja. Dušan Šiško (SNS) pa je izrazil nasprotovanje plačevanju prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za tujce, ki ga ob izpolnjevanju pogojev predvideva zakonski predlog.

Odbor je dopolnila koalicije večinoma podprl brez glasu proti, a ne vseh z enakim številom glasov za. Na koncu so na predlog predsednika odbora Branka Grimsa (SDS) sprejeli še dodaten sklep, s katerim odbor predlaga, da se druga obravnava zakonskega predloga uvrsti na redno novembrsko zasedanje.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Kaj bomo danes jedli?

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun