Na protestu v prestolnici kritike do vlade in zahteve po predčasnih volitvah

V prestolnici se je na protestu zbrala več desettisočglava množica, ki so jo med drugim nagovorili aktivisti petkovih protestov, predstavniki sindikalnih central in drugi. Izpostavili so pomanjkanje socialnega dialoga in po njihovem mnenju sporne ukrepe in zakone te vlade. Ponovili so zahtevo po odstopu vlade in predčasnih volitvah.
193255735_10160883853403572_3652994122161906169_n

VIDEO: Množični protestni shod v Ljubljani – 1 (28.5.2021)

Preberite tudi: Janša: Razširjati covid-19 z množičnimi neprijavljenimi zborovanji je zločin

Protest so v protestni ljudski skupščini, ki se je oblikovala ob robu petkovih kolesarskih protestov, poimenovali Vseslovenska vstaja za predčasne volitve. Shod so v minulih dneh podprli in udeležbo napovedali tudi v petih sindikalnih centralah, nekatere civilne iniciative in družbena gibanja, pa nekateri kulturniki, okoljevarstveniki, akademiki, predstavniki mladih in starejših. Prav tako so proteste podprli v delu opozicijskih strank.

Po navedbah pobudnikov shoda se je zbralo več deset tisoč ljudi. Najprej so se zbrali na Prešernovem trgu v središču prestolnice, nato pa se niso podali na Trg republike, kot je bilo pričakovati, pač pa na križišče med Celovško, Tivolsko, Bleiweisovo ter Gosposvetsko cesto. Policija je namreč v pripravah na protesta ogradila nekatera območja. Gibanje je bilo omejeno v okolici vlade in DZ, kjer so poslanke in poslanci medtem še drugič neuspešno skušali razrešiti predsednika DZ Igorja Zorčiča.

Promet na enem večjih križišč v Ljubljani je obstal, udeleženci pa so na sicer mirnem protestu lahko prisluhnili govornikom iz vrst sindikatov, kulture in drugih predstavnikov civilne družbe.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je navedla, da so se za udeležbo odločili, ker “je treba glasno povedati, da pravic delavk in delavcev ne moremo več uveljavljati za pogajalskimi mizami”. Po njenih besedah jih namreč oblast ne sliši, ko opozarjajo na pomen socialnega dialoga. “Oblast sliši in vidi samo še sebe. V tej družbi se stališč več z nikomer ne preverja, ne usklajuje in ne upošteva. Napada se civilno družbo, javne institucije, vsakega, ki ima svoje mnenje, tudi sindikate,” je navedla Jerkičeva.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je opozoril na odsotnost socialnega dialoga pod trenutno vlado.Oblast je prostor dialoga izničila in nas dobesedno nagnala na ulice. Dokler nam ne vrne pravice do enakopravnega dialoga, interesi delavk in delavcev ne bodo spoštovani in upoštevani, bomo tudi ostali na ulicah,” je napovedal. Kot je dejal, zavračajo represijo nad mediji, ob tem pa izrazil solidarnost z delavci STA, ki se borijo za svoj obstoj.

Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je spregovoril o predlogu socialne kapice, ki po njegovih besedah ubija solidarnost kot temelj socialne države in človekove pravice do socialne varnosti. Tako ne more biti sprejet brez širokega družbenega konsenza, tega pa ne more biti brez socialnega dialoga, je izpostavil.

Zbrane je med drugim nagovoril tudi predsednik ZRC SAZU Oto Luthar, ki je izpostavil, da so ogroženi svoboda, demokracija, pravni sistem, sonaravni razvoj, pa tudi solidarnost in sočutnost. “Ogrožena je osnovna človečnost,” je izpostavil. Zato je pozval, da je treba vztrajati in ostati budni, pri tem paziti, da ne postanejo “vulgarno neotesani in pokvarjeni kot oni”.

Nika Kovač z Inštituta 8. marec pa je posvarila pred pasivnostjo, ki jo spodbuja strah, tega pa rodi občutek nemoči. Obenem pa je izpostavila, koliko skupnosti se je rodilo v zadnjem letu, od protestniških, do Pravne mreže za demokracijo, skupnosti, ki je podpirala predlog za spremembo predpisov o spolnem nasilju po načelu ja pomeni ja in nenazadnje skupnost, ki se bori za zaščito slovenskih voda in za zaščito narave. “Skupnost, ki je pokazala, da ni moč v parlamentu, moč je v nas, tukaj,” je navedla in spomnila na prihajajoči referendum o zakonu o vodah.

Predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc je dejala, da se ne dogaja upor le v Ljubljani, pač pa povsod v Sloveniji. Po njenem mnenju je premierja Janeza Janšo strah lastnega ljudstva, ker ve, da nima več večine niti v DZ, ker ve, da 70 odstotkov prebivalstva ne podpira več te vlade. “Danes združeno ljudstvo zahteva samo eno stvar: volitve zdaj,” je dejala.

Nekateri udeleženci protesta so bili opremljeni s transparenti, s katerimi so sporočali, da želijo mirno in varno prihodnost, čisto vodo, da zahtevajo demokracijo, vladavino prava in socialni dialog ter svobodno Slovenijo. Mnogi so bili tudi oblečeni v majice, s katerimi so opozarjali na položaj Slovenske tiskovne agencije (STA).

Množica je skandirala različna gesla in pozivali k takojšnjim volitvam in k padcu vlade. Na velik aplavz udeležencev je naletela tudi novica, da DZ ni razrešil predsednika DZ.

Množica je poslušala nagovore različnih znanih Slovencev, ki so vsak na svoj način izražali nezadovoljstvo z vlado. Med njimi so bili Jadranka Juras, Andrej Rozman Roza, Zlatan Ćordić Zlatko, Drago Mislej Mef in Boris A. Novak.

Po približno treh urah so se protestniki mirno razšli.

Premier Janez Janša se je na shod odzval na Twitterju. Zapisal je, da je razširjati covid-19 z množičnimi neprijavljenimi zborovanji ob več kot potrjenih 300 okužbah na dan in v tretji najbolj okuženi regiji v državi, zločin. Dodal je, da je svoboda izražanja in zbiranja ustavna pravica, ki pa se po ustavi lahko tudi omeji z zakonom.

V drugem odzivu je zapisal, da bi koalicija KUL s protesti lahko mirno počakala še mesec dni in na konec epidemije. Zdaj pa “ogrožajo normalno poletje, okrevanje in turistično sezono. Še posebej Ljubljano, ob množični udeležbi pa boste covid-19 spet posejali po celi državi,” je še zapisal.

Na policiji so za STA takoj po protestu pojasnili, da je za zdaj stanje mirno, kakšnih hujših ukrepov policija po trenutnih podatkih ni izvedla. Naknadno pa so s Policijske uprave Ljubljana sporočili, da zoper tri organizatorje shoda vodijo postopek o prekršku po zakonu o javnih zbiranjih. Prav tako so ugotovili 26 kršitev zakona o nalezljivih boleznih. Obenem bodo podali dva predloga za uvedbo postopka o prekršku drugemu pristojnemu organu zaradi kršitve avtorskih pravic.

Policisti še nadaljujejo zbiranje obvestil glede dogodka in bodo v primeru dodatno zaznanih prekrškov ali kaznivih dejanj ukrepali v skladu z zakonodajo, so še zapisali. Neprijavljenega shoda se je po navedbah policije udeležilo več tisoč ljudi, shod pa se je okoli 21. ure zaključil v križišču Celovške in Tivolske ceste.

Dogajanje je z vidika spoštovanja predpisov, namenjenih preprečevanju širjenja novega koronavirusa, spremljal tudi zdravstveni inšpektorat. Kljub njihovemu pozivu mnogi protestniki danes niso nosili zaščitne maske.

Na današnjih protestih sta Amnesty International Slovenija in Pravna mreža za varstvo demokracije izvajala monitoring. Varuh človekovih pravic s sodelavci pa je obiskal operativno-komunikacijski center policije v Ljubljani, kjer je izvedel nadzor nad delovanjem policije na minulih protestih. Prejel je namreč več pobud z očitki policiji o neenaki obravnavi, čezmerni uporabi sile in neustrezni komunikaciji.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije