Vodstva zdravstvenih ustanov na Koroškem že leta opozarjajo na težave zaradi pomanjkanja zdravnikov predvsem na primarni zdravstveni ravni, pa tudi v regijski bolnišnici.
VIDEO: Izjava direktorja SB Slovenj Gradec Janeza Lavreta
V Zdravstvenem domu (ZD) Slovenj Gradec trenutno nobeden od zdravnikov ne sprejema novih bolnikov. Da bi obstoječim omogočili normalno delo in zmanjšali njihovo obremenjenost, pa bi potrebovali dodatnih deset družinskih zdravnikov, je v današnji izjavi po srečanju z vodstvom zdravniške zbornice povedala direktorica ZD Slovenj Gradec Marjeta Vaupot. Obravnavo bolnikov, ki niso opredeljeni pri nobenem od zdravnikov v ZD, trenutno skušajo reševati prek dežurne ambulante.
VIDEO: Izjava direktorice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović
Tudi v ostalih treh koroških zdravstvenih domovih je kadrovsko stanje podobno, ponekod pa se zaradi načrtovanih upokojitev zdravnikov obeta še poslabšanje razmer. Da na primarni ravni primanjkuje zdravnikov, občutijo tudi v regijski bolnišnici. Kot je danes dejal direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre, je zaradi tega povečan priliv bolnikov v urgentni center. In da lahko okrepijo to delo, morajo zapirati redna delovišča na internem oddelku.
Problemi na Koroškem so po besedah Beovićeve dobro poznani. Gre za regijo, ki je majhna in ima majhen delež mladih, ki se odločajo za študij medicine. Poleg tega nekateri nato tudi odidejo na delo drugam, kjer so izzivi drugačni ali bližje njihovim interesom.
Zlasti v takih regijah je po besedah Beovićeve treba vzpostaviti pogoje, ki bodo mlade obdržali ne samo v regiji, ampak tudi v tistih strokah, ki jih prebivalstvo najbolj potrebuje. To so kirurške in internistične stroke ter urgentna medicina.
Obstoječi zdravniki lahko po njenih besedah prispevajo k temu tako, da organizirajo delo na način, ki upošteva želje in potrebe mladih zdravnikov, ter z dobrim mentorstvom in dobri odnosi v kolektivih. Zbornica pa ima z javnimi pooblastili med drugim možnost organizacije specializacij in nadzora nad tem, kako potekajo.
“A to ni vse, kar bo razmere uredilo. Potrebni so ustrezni predpisi, potrebno je zavedanje države in s tem politike, da je treba razmere urejati končno na način, da bomo lahko slovensko prebivalstvo preskrbeli s tistimi zdravstvenimi storitvami, ki so najbolj potrebne. S predpisi, razmerami, tudi plačami je treba pritegniti zdravnike in jih obdržati na teh delovnih mestih, tako kar se tiče specialnosti in tudi posameznih regij,” je danes dejala predsednica zbornice.
Za posamezno regijo kot tako pa zbornica po njenih besedah težko kaj naredi. “Nimamo nekih mehanizmov, orodij, kjer bi to lahko naredili. Tisto, kar lahko naredimo, je spodbujanje nekih dobrih odnosov, dobrih mentorstev, skrb za specializante,” je pojasnila. Po njenih besedah se mora država zavedati, da je treba tukaj delati na dolgi rok. “Izobraževanje zdravnika traja več kot 10 let, tudi 15, zato bomo rezultate skrbnega načrtovanja dobili šele čez leta. In tukaj ne sme biti sprememb, ki so odvisne od dnevne politike,” je še poudarila Beovićeva.
Lavre pa je izrazil tudi pričakovanje, da bodo “združeno predlagali novi vladi tiste potrebne kratkoročne, nujne spremembe, da se sistem izboljša”. Med drugim se je zavzel tudi za to, da se vsi poklici v zdravstvu prepoznajo kot deficitarni.
Ob današnjem obisku Velenja in Koroške se je vodstvo zdravniške zbornice s predstavniki zdravstvenih ustanov pogovarjalo tudi o prizadevanjih za nadomeščanje programa, ki je izpadel v času epidemije covida-19.
