Lani 12 odstotkov več prometnih nesreč kot leta 2018. Glavni vzrok neprilagojena hitrost

Javna agencija RS za varnost prometa je skupaj s Policijo in predstavniki DARSA na včerajšnji novinarski konferenci, na podlagi začasnih podatkov, predstavila stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v lanskem letu.

V letu 2019 sta na slovenskih cestah umrla 102 udeleženca cestnega prometa, kar je 12 % več v primerjavi z letom poprej. Glavni vzroki in dejavniki, zaradi katerih je prišlo do smrtnih prometnih nesreč, so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje, izsiljevanje prednosti in alkohol.

V lanskem letu je smrtnim prometnim nesrečam botrovala predvsem neprilagojena hitrost, zaradi katere je življenje izgubilo 49 oseb, nepravilna stran oziroma smer vožnje, ki je botrovala 23 smrtnim žrtvam, in izsiljevanje prednosti, zaradi katerega je umrlo 12 oseb. Tem trem vzrokom pripisujemo kar 83 % vseh umrlih udeležencev. So pa v letu 2019 alkoholizirani udeleženci povzročili 1.527 prometnih nesreč in zakrivili 30 smrti, kar je 8 več kot leto poprej.

Zvišuje se tudi povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč. Udeleženci iz ranljivih skupin (enosledna vozila, pešci in kolesarji) v 2019 predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev. V primerjavi z letom 2018 se je število umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine od 25. do 34. leta zmanjšalo z 21 umrlih na 13 umrlih, prav tako se je zmanjšalo število umrlih zaradi povzročiteljev, starih med 18 in 24 let, in sicer s 17 umrlih v letu 2018 na 11 umrlih v letu 2019.

V lanskem letu sta v prometnih nesrečah umrli 102 osebi, kar je 11 oseb (12 %) več kot leto poprej. Število poškodovanih v prometnih nesrečah se je zmanjšalo za 3 %. V lanskem letu je bil negativni trend izstopajoč predvsem v prvem polletju (lani 56, predlani 41 umrlih, kar pomeni 37 % več umrlih), v drugi polovici leta 2019 pa se je varnost cestnega prometa v primerjavi z letom poprej izboljšala (lani 46, predlani 50 umrlih, kar pomeni 8 % manj umrlih).

Izstopajoč dejavnik je alkohol, saj je vsako tretjo smrtno žrtev, skupaj 30 umrlih (28 moških in 2 ženski), zakrivil alkoholizirani povzročitelj. Najpogostejši povzročitelji teh nesreč so v starostni skupini od 45 do 54 let. Povprečna starost poškodovanih v prometu, ki imajo lahko za posledico trajno invalidnost zaradi vožnje pod vplivom alkohola, je 41 let. Povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je v letu 2019 znašala 1,44 promila, leto poprej pa 1,42. Zaskrbljujoče je, da se povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč zvišuje. V letu 2019 je znašala 1,59 promila, leto poprej pa 1,32 promila. To pomeni, da gre za kar 20-odstotno povečanje.

Od ranljivih skupin so izstopale prometne nesreče z vozniki enoslednih motornih vozil, saj je skupaj umrlo 20 motoristov in 3 mopedisti. Stanje varnosti voznikov enoslednih motornih koles se je torej v lanskem letu poslabšalo, saj je bilo 25 % več smrtnih žrtev. Pri motoristih izstopa predvsem podatek, da so bili to vozniki, stari med 55 in 64 let, imetniki vozniškega dovoljenja več kot 20 let.

Vesna Marinko, v. d. direktorice Javne agencije RS za varnost prometa, je izpostavila: “Varnosti na cesti ni nikoli dovolj. Vse naše akcije in aktivnosti gredo v pravo smer, saj opozarjamo na najbolj tvegane dejavnike: alkohol, uporaba mobilnih naprav, neupoštevanje omejitev hitrosti in na najbolj ranljive skupine udeležencev, kot so pešci, otroci, kolesarji in motoristi. Če pogledamo stanje varnosti cestnega prometa skozi daljše časovno obdobje, se trend pri različnih kazalcih prometne varnosti izboljšuje, medletno pa se pri nekaterih dejavnikih tveganja in ciljnih skupinah lahko poslabša ali celo izboljša. Številke, ki obeležujejo preteklo leto, niso najbolj spodbudne, kljub temu, da je trend skozi daljše časovno obdobje dober. Naše stališče je jasno – vsako ugaslo življenje na cestah je odveč. Je nepotrebno. Žalosti me, da je zavedanje udeležencev glede odgovornosti in kulture v prometu še vedno premajhno, saj vsak, ki spije alkohol in zavestno sede za volan, kaže na neodgovoren odnos do družbe. Zato bomo naredili vse, kar je v naši moči za izboljšanje prometne kulture.”

Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je poudaril: “V zadnjem desetletju smo precej izboljšali prometno varnost, a žal pridejo obdobja, ko se ta poslabša. Eno takih je bilo tudi lansko leto. Policija je izvedla številne represivne ukrepe, največ zaradi prevelike hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, neuporabe varnostnega pasu itd. Poleg tega pa ves čas izvajamo tudi številne preventivne aktivnosti, s katerimi ljudi ozaveščamo o pomenu varnosti, o pomenu spoštovanja predpisov in strpne vožnje. Večkrat smo že poudarili, da ni zakona na svetu, s katerim bi lahko preprečili vse prometne nesreče, zato se moramo zavedati, da lahko za lastno varnost in varnost drugih največ naredimo sami. To je del družbene odgovornosti, ki jo mora prevzeti vsak prometni udeleženec.”

“V želji, da bi dvignili raven prometne varnosti, bomo v letu 2020 uvedli dodatne aktivnosti. Vsa naša prizadevanja izhajajo iz najbolj preproste želje, ki je tudi temelj policijskega poslanstva – da bi ohranili dragocena življenja. Drži, da določeni ukrepi policije med ljudmi niso najbolj priljubljeni. Toda če z njimi rešimo vsaj eno življenje in vsaj eno družino obvarujemo tega, da bi se zavila v žalost, smo policisti in policistke pripravljeni prenesti tudi jezo kakšnega voznika, ki smo mu zaradi prehitre vožnje (upravičeno) napisali položnico.”

Dean Polc, vodja službe za cestninski nadzor DARS-a, je izpostavil: “Pri nadzorih prometa s preusmeritvijo je bilo ugotovljeno, da posamezni vozniki spremenljive prometne signalizacije, ki označuje preusmeritev prometa skozi točko nadzora, ne upoštevajo in vožnjo nadaljujejo, kot da prometne signalizacije ni. Takšno početje ni novo, saj podobne primere poznamo pri vožnji v tunele pri rdečem semaforju oziroma rdečem križu, ki označuje, da je vožnja po prometnem pasu prepovedana. Radi bi opozorili, da se je v dosedanjih obravnavah tovrstnih prekrškov ugotovilo, da vozniki niso dovolj zbrani za volanom (med drugim je zaznana uporaba mobilnih telefonov), nekateri pa se namerno izognejo vožnji skozi nadzorno točko. S policijo smo se dogovorili, da bodo tovrstne kršitelje obravnavali striktno, kar se je v enem izmed zadnjih nadzorov, ko so obravnavali 20 takšnih primerov, že pokazalo kot nujno potrebno. Uporabnike avtocest in hitrih cest pozivamo, da naj bodo pri vožnji zbrani in naj upoštevajo prometno signalizacijo, ki se prikazuje na SPIS portalih.”

Besedilo: policija.si

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila