Janševo pismo o vladavini prava v Sloveniji sprožilo politični vihar, v Bruslju še brez komentarja

Premier Janez Janša je v torek poslal pismo voditeljem EU, v katerem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okvirju za spopad z epidemijo. Tega po njegovem spodkopava dogovor o pogojevanju sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Pismo je v Sloveniji sprožilo ostre odzive, v Bruslju ga za zdaj ne komentirajo.

Janša je v pismu, med drugim naslovljenem na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zapisal, da je treba po celotni EU spoštovati vladavino prava, a dodal, da “diskrecijskih mehanizmov, ki ne temeljijo na neodvisni presoji, ampak na politično motiviranih kriterijih, ne moremo imenovati ‘vladavina prava'”. Poudaril je tudi, da “Slovenija podpira brezpogojno spoštovanje vladavine prava v vseh primerih in brez dvojnih standardov”.

Opozoril je, da danes številni mediji in nekatere politične skupne v Evropskem parlamentu odkrito grozijo z uporabo instrumenta, napačno poimenovanega ‘vladavina prava’, da bi z večinskim glasovanjem disciplinirali posamezne države članice.

V skoraj štiri strani dolgem pismu je omenil tudi, da smo bili leta 2014 v Sloveniji “priča ukradenim volitvam s pomočjo drastične zlorabe državnih ustanov”, nobena od institucij EU pa se takrat ni odzvala niti z enim samim opozorilom.

Janša je s pismom podprl Madžarsko in Poljsko, ki sta zaradi sprejetja uredbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava v ponedeljek na ravni veleposlanikov članic pri EU blokirali ključna dela svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo.

Danes je premier na svoji Facebook strani pojasnil, da je pismo poskus klica k razumu. Veto, ki ga lahko legalno in legitimno vloži vsaka članica unije, v tem primeru pomeni najmanj zastoj pri okrevanju po pandemiji, v interesu Slovenije pa je, da do tega zastoja ali še česa resnejšega ne pride, je sporočil.

V Bruslju njegovega pisma še niso komentirali, prav tako ga ni komentiralo nemško predsedstvo Svetu EU. V Evropski komisiji so potrdili, da bo predsednica na pismo odgovorila.

Izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske zadeve, je v odzivu poudaril, da Slovenije ni bilo med državami, ki so blokirale dogovor, temveč je ena od držav, ki so dogovor podprle. Poudaril je, da je pomembno čim prej deblokirati nastali položaj. V komisiji se po njegovih besedah sedaj v sodelovanju z nemškim predsedstvom in s predsednikom Evropskega sveta osredotočajo na to, kako najti rešitev.

V Berlinu so potrdili, da je nemška kanclerka Angela Merkel, trenutno predsedujoča Svetu EU, prejela pismo, a njegove vsebine nemška vlada danes ni želela komentirati. Dodali so, da bo morda priložnost za pogovor o pismu ob robu četrtkovega vrha EU.

Tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli pisma danes ni komentiral, s konference predsednikov pa so glede svežnja za okrevanje poslali jasno sporočilo: “Na naši strani ne bo več popuščanja.” Evropski parlament je sprejel stališče glede svežnja, katerega del je spoštovanje vladavine prava kot pogoj za črpanje sredstev, in se ne namerava več pogajati.

Premierjevo pismo je sprožilo ostre odzive v Sloveniji.

Predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da je treba spoštovati dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom EU o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Morebitno novo rešitev je po njegovem mogoče iskati samo z enotno politično voljo v medinstitucionalnem dialogu. Glede volitev v Sloveniji leta 2014 je izpostavil, da so bile legalne in legitimne, tako kot vse volitve od prvih demokratičnih volitev aprila 1990.

Vodja koalicijske NSi in obrambni minister Matej Tonin je tvitnil, da pismo predstavlja mnenje premierja, saj vlada o vsebini ni odločala. Začasni zastopnik koalicijske stranke DeSUS in minister za zdravje Tomaž Gantar je prav tako prek Twitterja sporočil, da Janševo pismo “zagotovo ne koristi interesom Slovenije, postavlja nas med problematične države, kamor nikoli nismo sodili”. Zahteval je resno razpravo. V koalicijski stranki SMC so zavrnili vsebino premierjevega pisma. Janševe trditve, da so bile volitve leta 2014, na katerih je slavila SMC, ukradene, pa so označili za nerazumljive.

Od pisma se je distancirala tudi ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Kot je poudarila, v pripravo pisma na ministrstvu niso bili vključeni niti pismo ni bilo obravnavano na vladi. Vladavina prava je ena in potrebno jo je spoštovati, zato, kot je poudarila, podpira vsakršne napore in mehanizme, ki pripomorejo k temu.

Koalicija ustavnega loka je v sporočilu pozvala slovensko politiko in javnost k popolni zavrnitvi Janševe politike in nezaupnici v državnem zboru, saj da njegova vlada slovenski državi, njenim strateškim interesom in njenim ljudem povzroča nepopravljivo škodo. Stranke, ki sestavljajo KUL, so se oglasile tudi posamič.

Po mnenju predsednice SD Tanje Fajon premier s pismom postavlja na kocko postavlja varnost državljanov, njihovo zdravje, delovna mesta, prihodnost, razvoj, varno okolje in še kaj. “Postaja vazal nekih politikov na Madžarskem, na Poljskem (…),” je bila kritična do Janše.

Koordinator Levica Luka Mesec je poudaril, da je premier s pismom “že drugič v dveh tednih pokazal, da mu je za interese in ugled Slovenije in njenih prebivalcev popolnoma vseeno”. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je v izjavi za novinarje dejal, da je Janša edini evropski voditelj, ki je podprl Poljsko in Madžarsko pri spodkopavanju vladavine prava.

Po mnenju predsednika LMŠ Marjana Šarca je Janševo pismo še en poskus preusmerjanja pozornosti s problematike epidemije covida-19, pri kateri so vladi stvari ušle iz rok. Hkrati je tudi izraz “hlapčevske politike” do madžarskega premierja Viktorja Orbana, je ocenil Šarec.

Poslanec opozicijske SAB Andrej Rajh je ocenil, da Janša s svojo podporo Madžarski in Poljski Slovenijo postavlja v nezavidljiv položaj. Stranka je ob tem na Twitterju zapisala, da je nedopustno, da premier pod vprašaj postavlja vladavino prava.

Kopiranje praks Madžarske in Poljske bi pomenilo nevaren razvoj dogodkov v EU, pa je v odzivu na nedavne poteze slovenskega premierja ocenila analitičarka nemške fundacije Bertelsmann. Edini način, da se zaobide veto, je po njenih besedah vzpostavitev medvladne strukture po vzoru reševalnega mehanizma ESM v evrski krizi.

V zvezi z blokado sta se danes oglasila tudi premierja Madžarske in Poljske, Viktor Orban in Tadeusz Morawiecki. Namen svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19 je izsiljevanje držav, ki nasprotujejo migracijam, je prepričan Orban.V skladu s stališči na julijskem vrhu EU in v skladu z določili glede veta v pogodbah EU je madžarska vlada vložila veto na zakonodajni paket proračuna EU,” je pojasnil. Poudaril je, da “po mnenju Bruslja samo še tiste države, ki sprejemajo migrante, spoštujejo vladavino prava”.

Morawiecki pa je opozoril, da bi lahko poskus, da bi koriščenje evropskih sredstev pogojeval z vladavino prava, razbil Evropsko unijo.

Pripravili Maja Cerkovnik in Vesna Rakovec Bernard

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije