Janša: Epidemija večja preizkušnja, kot je kazalo na začetku

Premier Janez Janša ter podpredsednika vlade Zdravko Počivalšek in Matej Tonin, ki se jim je pridružil tudi minister za kmetijstvo Jože Podgoršek, so na novinarski konferenci spregovorili o prvem letu dela vlade.
Janez janša Vlada RS 2

Predsednik vlade je spomnil, da je pred skoraj natančno letom dni prisegla naša vlada in danes govorimo o obletnici leta, ki je v slovenski zgodovini zelo posebno. “Kar se je dogajalo v zadnjem letu dni, nima primerjave s katerimkoli letom ali delom mandata v zgodovini mlade države,” je dejal in dodal: “Morda bi ga lahko primerjali zgolj z letom 1991 in časom osamosvajanja, vsaj kar se tiče izzivov, naporov, intenzivnosti in ukrepov, ki jih je morala vlada v tem času sprejeti.”

Prejšnja vlada je sama odstopila na začetku epidemije, je dejal premier in dodal, da je motiv za tisti odstop odkrit. Pred skoraj štirimi leti je bila v Sloveniji delegacija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je takrat ocenjevala pripravljenost države na morebiten izbruh epidemije. Kot je pojasnil so ocenjevali različne stvari, za večino področij pa je država takrat dobila relativno slabe ocene, je navedel in dodal, da nato do marca 2020 ni bilo storjenega skoraj nič, da bi se te pomanjkljivosti odpravile.

Premier je dejal, da so se stranke, ki so ob nastopu nove vlade sestavljale koalicijo, zavedale, da prevzemajo na svoja ramena težko breme. “Da bo poleg zahtevnosti same koalicije, ki je sestavljena iz strank različnih profilov, potrebno najprej obvladovati epidemijo in uresničevati temeljne cilje iz koalicijske pogodbe.” Dejal je, da je bila epidemija za Slovenijo kot tudi za ostali svet, večja preizkušnja, kot je kazalo na začetku. “Strokovnjaki so opozarjali, da bo več različnih valov, ampak natančnih predvidevanj ni imel nihče,” je povedal ter dodal, da so sledili tem opozorilom in takoj po prvem valu, ki ga je kot pravi premier “Slovenija zelo uspešno prestala”, prenovili državni načrt za ravnanje v času epidemije. Dodal je še, da so pravočasno opozarjali na drugi val, ki “v Sloveniji žal ni bil dovolj resno vzet, glede na to, da se je pričakovalo, da bodo stvari šle tako kot pri prvem valu.”

Premier je dodal, da je epidemija vladi vzela ogromno energije in 80 % časa. “Marsikaj, kar bi lahko naredili , glede na cilje v koalicijski pogodbi, zato ostalo neuresničeno in je pred nami,” je pripomnil. Predsednik vlade je obenem opozoril, da je vlada v osmih protikoronskih svežnjih naslovila skoraj vse težave, ki so bile posledica epidemije, in ni izpuščala področij, kot so to delale nekatere druge države.

Spomnil je, da se je ob začetku epidemije napovedovalo 7-odstotni padec bruto domačega proizvoda, 120.000 brezposelnih in bistveno večji primanjkljaj v državni blagajni, ob koncu leta pa je bil dejanski padec BDP-ja “več kot 20 odstotkov nižji od napovedi, številke o brezposelnih kažejo, da smo pod 90.000, z ukrepi, ki jih je vlada sprejemala pa je bilo ohranjenih na desettisoče delovnih mest, ki bi sicer trajno izginila”. Za letošnje leto napovedi še nimajo, je dejal premier in dodal, da je njegova napoved, “da lahko v letošnjem letu nadoknadimo padec BPD, da lahko to kot smo lani padli, letos zrastemo in da lahko z dodatnimi sredstvi, ki smo jih izpogajali znotraj Evropskega programa za okrevanje in odpornost, temu dodamo še dodatne vire, s katerimi bomo postorili marsikaj drugega, kar v Sloveniji nismo postorili v preteklem desetletju.”

Med drugimi dosežki vlade je premier naštel tudi zakon o demografskem skladu, ki je v zadnji fazi sprejemanja v DZ-ju in ki po njegovi oceni prinaša “stabilnost v slovenski pokojninski sistem, pregledno upravljanje državnega premoženja in posledično razgradnje mrež, ki na negativen način vplivajo na procese v slovenski ekonomiji in tudi družbi”.

Izpostavil je, da so slovenske zdravstvene ustanove v času enega leta podeseterile kapacitete za obravnavo bolnikov s covidom, slovensko zdravstvo pa je v tem času pozdravilo večji delež okuženih kot recimo nemško. “Slovenija nima boljših aparatur, nima kapacitet ali višjih plač, kot recimo Nemčija. “Se pravi, da se je ta cilj doseglo na etični pogon, z dodatnim žrtvovanjem”, je dodal.

V prihodnjem letu se bo vlada poleg epidemije, ki ostaja ena ključnih nalog, posvetila točkam iz koalicijske pogodbe. Predlog zakonskega svežnja o debirokratizaciji so že obravnavali, zakon še usklajujejo s socialnimi partnerji in koalicijskimi partnerji, a računajo, da bi prvi paket šel skozi vladno proceduro v četrtek – upajo, da bo sprejet in uveljavljen do poletja. “Že prvi paket prinaša številne rešitve, ki bodo Slovencem in Slovenkam prihranile na desetine milijone evrov, na milijone ur delovnega časa, prostega časa, časa življenja, glede na številne ovire, ki jih je treba preiskati in so nepotrebne,” je dejal. Sledil bo še en paket, ki ga bodo obravnavali v roku dveh mesecev, vse sklope pa bo vlada v postopek predlagala do konca tega leta. “In ko bodo sprejeti, bo Slovenija drugačna, vitkejša in cenejša,” je prepričan predsednik vlade Janez Janša.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.